»Žalost. Osamljeno prizorišče brez pristnega navijaškega utripa ter nerazumno visoke cene vstopnic in gostinske ponudbe. Iztirili so v vseh pogledih. Pomembni so le evri, kar je kruta realnost današnjega časa, pri čemer pa je treba vseeno priznati, da je organizacija prvenstva vrhunska. Vse poteka brezhibno, tudi prevozi, a kaj ko se zdi, da so resnično zadovoljni le tekmovalci, za katere je zgledno poskrbljeno, in prostovoljci, ki hvalijo pogoje za opravljanje svojega dela,« je bil ob obisku Planice pred dnevi razočaran obiskovalec iz Dolenjske. Iskanje krivca za slabši obisk najpomembnejše prireditve v Zgornjesavski dolini je v teh dneh glavna tema pogovorov Slovencev. Medtem ko nekateri krivijo morbidno covidno obdobje, ki še ni povsem izzvenelo, drugi ne pozabljajo na vojno v Ukrajini, ki je v nebo pognala cene energentov in drugih dobrin, tretji pa so prepričani, da je v zimsko dogajanje in žepe ljubiteljev športa poseglo svetovno nogometno prvenstvo v Katarju. So se organizatorji prvenstva preveč zanašali na privabljanje tujih obiskovalcev? So pojasnila, da ob nakupu vstopnice za 64 evrov podpremo šport in pomagamo novim rodovom nordijskih športnikov, na mestu ali gre za požrešnost?

»Morda smo res premalo natančno opredelili svetovno prvenstvo kot nekaj povsem drugega kot finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Gre za dva različna planiška športna dogodka, ki se ju ne da primerjati,« meni direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Tega, da v Planici pogreša obiskovalce iz bolj oddaljenih držav, ne zanika. Strinja se, da odsotnost Nemcev, Poljakov in obiskovalcev iz skandinavskih držav meče slabo luč na prvenstvo.

Po drugi strani pa Blaž Veber skupaj z generalnim sekretarjem organizacijskega komiteja Tomažem Šušteršičem poudarja, da ne gre pozabiti na rekordno množico gledalcev pred televizijskimi zasloni in izvrstno promocijo naše države pred širšo svetovno javnostjo. »To lahko že danes štejemo za popoln uspeh tega prvenstva. Pohvale, ki dežujejo iz tekmovalnih ekip in medijskih hiš, so nekaj, česar ne bomo posebej poudarjali. Govorijo naj besede drugih,« pravi Šušteršič. Da bi preprečili fiasko prvenstva, so organizatorji v minulih dneh prepolovili cene vstopnic, ponudili družinske popuste in domačinom vstopnice razdelili zastonj. »To smo načrtovali že pred začetkom prvenstva, saj ga želimo približati slovenskim gledalcem in otrokom, ki hodijo v šolo,« je dodal Tomaž Šušteršič, ki se v prihodnjih dneh, ko bodo na sporedu finalni boji in se bodo skoki preselili na veliko skakalnico, nadeja precej množičnejšega obiska navijačev.

Razočarani nad nergači
iz domačih naslanjačev

»Zelo sem razočaran nad glasnimi nergači, ki iz naslanjača širijo lažne informacije. Sedijo doma in sploh ne gredo v Planico, najpomembnejša stvar na prvenstvu pa se jim zdi cena špricerja. S čim vse se ljudje ukvarjajo! Vse želijo popljuvati, pa sploh ne vedo, o čem govorijo. Naj si gredo visoke cene pogledat v tujino,« je nad negativnim odzivom v medijih razočaran gospodar kranjskogorskega družinskega hotela Miklič Slavko Miklič. Prepričan je, da so organizatorji prvenstva naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da je vse na svojem mestu, in da niso krivi za to, da tribune niso polne. »Prav žalosten sem, da so nekateri Slovenci tako škodoželjni in v vsaki stvari vidijo le slabe stvari. Zagotovo bi se negativna konotacija prvenstva širila tudi v primeru, če bi bile turistične namestitve v občini polno zasedene, gostilne, ceste in navijaške tribune pa bi pokale po šivih. Če bi organizatorji pričakovali zgolj 50.000 obiskovalcev, bi se lahko zdaj hvalili, da so presegli cilj, a so ga pred tekmovanjem raje napovedali optimistično,« razmišlja Miklič, ki v svojem hotelu poleg norveških gosti še ameriške nordijske tekmovalce.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je za občino Kranjska Gora, kjer tako velikega dogodka še niso gostili, zgodovinskega pomena. Da so pričakovali večji obisk oziroma večje število nastanitev v času prvenstva, županja Kranjske Gore Henrika Zupan ne skriva. »Cene turističnih namestitev so odvisne od hotelirjev in zasebnih ponudnikov namestitev. Gre za njihovo politiko oziroma osebne odločitve, v katere se občina težko vmešava. Cene vstopnic za ogled športnih tekmovanj so določili organizatorji prvenstva, zato težko ocenjujem, ali so se odločili pravilno,« je poudarila županja in dodala, da vse le ni tako črno. »V središču Kranjske Gore, kjer se ob večerih na raznih glasbenih in drugih družabnih dogodkih zbere kar nekaj ljudi, se pozna, da v dolini pod Poncami potekajo pomembna tekmovanja.«

Po neuradnih podatkih je v Kranjski Gori po besedah županje v tem času zapolnjenih okoli 80 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti. Te vključujejo predvsem namestitve v hotelih, medtem ko zasebne ponudnike na občini težko spremljajo; rezultati bodo znani prihodnji mesec, ko bodo prejeli podatke o plačilu turističnih taks. Za organizacijo glasbeno in kulturno obarvanih prireditev, ki potekajo ob športnih dogodkih, je občina Kranjska Gora namenila 40.000 evrov. »Prepričana sem, da bo njihov učinek ob tako pomembnih športnih prireditvah, ki jih prenašajo po vsem svetu in obenem predstavljajo lepote naše doline, multipliciran. Gre za promocijo Kranjske Gore v svetu,« poudarja kranjskogorska županja. Na vprašanje, ali je država naredila dovolj za uspešno izvedbo svetovnega nordijskega prvenstva, Zupanova odgovarja, da je naredila precej: »Prispevala je tudi k ureditvi infrastrukture v občini, a menim, da bi se vseeno dalo narediti še malce več. Za priprave na dogodek so imeli na voljo skoraj pet let časa in bi lahko denimo dokončali tudi ureditev parkirišča ob krožišču v Ratečah.«

Minus na plečih organizatorja,
ne države

V kabinetu ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana poudarjajo, da so cene vstopnic, hrane in pijače na prizorišču prvenstva ter turističnih namestitev v občini stvar poslovnega modela organizatorja oziroma organizacijskega komiteja in odločitev ponudnikov v destinaciji. Pojasnili so, da bo za stroške najemnine in priprave športnih objektov Nordijskega centra Planica država namenila 1,6 milijona evrov, Slovenska turistična organizacija (STO) pa je 600.000 evrov namenila za medijsko pojavnost Slovenije in znamke I feel Slovenia s sistemskim pristopom, ki meri na ključne trge za Slovenijo kot zimsko turistično destinacijo. »Javna agencija SPIRIT Slovenija je v povezavi s sedmimi zimskimi športnimi dogodki Smučarske zveze Slovenije, v katere je všteto tudi planiško prvenstvo, milijon evrov namenila za promocijo slovenskega gospodarstva, promocijo Slovenije kot zelene, kreativne in pametne države ter za organizacijo poslovnih dogodkov,« so dodali v kabinetu Matjaža Hana. Poudarili so tudi, da sredstva STO in agencije SPIRIT niso namenjena organizaciji in promociji svetovnega prvenstva z vidika vabljenja tujih ali domačih gostov, kar je odgovornost organizatorja, ampak za promocijo Slovenije kot turistične in gospodarske destinacije. Opomnili so tudi, da prihodki na velikih mednarodnih dogodkih niso vezani zgolj na prodajo vstopnic, ampak je eden od pomembnejših virov prihodkov prenos tekem. »Finančna konstrukcija in organizacija dogodka je odgovornost organizatorja oziroma njegovega poslovnega modela. Morebiten negativen prihodek organizacije prvenstva zato krije organizator, država za to nima predvidenih sredstev,« so sklenili na ministrstvu.

S srcem v Planici,
a tudi pragmatični

Da je Planica še vedno v slovenskih srcih, ne pa tudi v slovenskih žepih, meni antropolog Dan Podjed. »Organizatorji so očitno pričakovali preveč. Živimo v času, ko lahko s pomočjo sodobnih tehnologij na vsakem koraku preverimo, kje so cene namestitev primerne za naš žep. Če so denimo 30 kilometrov stran od izbrane lokacije bistveno ugodnejše, takšna razdalja ljudem ne predstavlja nobene razlike, tudi če je cenejša namestitev v tujini. Ljudje so s srcem v Planici, a so tudi pragmatični,« razmišlja sogovornik. Druga stvar so visoke cene hrane in pijače. Tudi tu so šli organizatorji očitno malce predaleč, meni Podjed. »Šport je seveda pomemben, ne sme pa to biti luksuz, ki si ga lahko privoščijo le redki. Bistvo Planice so množični dogodki, ki si jih ljudje zmorejo privoščiti. Morda je to nauk za organizatorje za naprej. Zakaj bi šli tja, če pa si lahko dogodke zastonj ogledamo na daljavo, saj nam to omogočajo sodobne tehnologije?« se sprašuje naš sogovornik.

Po Podjedovih besedah so za pomanjkanje navijačev v Planici krivi tudi pomanjkljivi dosežki slovenskih športnikov v letošnji sezoni. Če bi bili Slovenci v igri za medalje oziroma bi navijači računali na stopničke slovenskih športnikov, bi bilo po njegovem mnenju obiskovalcev več. »Očitno so se zvezde za organizatorje poklopile v negativni smeri, sicer pa: ali niso že pred pričetkom svetovnega nordijskega prvenstva v Planici poudarjali, da bo šlo za trajnostni dogodek, in obljubljali okoljsko pozitiven izkupiček glede ogljičnega odtisa? Manj ljudi, manj poti in manj avtomobilov pomeni manj bremena za planet. Morda pa so organizatorji prav z visokimi cenami dosegli, da ljudje ne prihajajo v Planico, in tako planet obvarovali bremenilnih izpustov. Najbolj trajnosten dogodek je namreč tisti, na katerega nihče ne pride. In morda je to cilj, h kateremu stremijo prireditelji športnih dogodkov, ko navijejo cene in odženejo navijače,« je z nekolikanj cinizma dodal Dan Podjed.