Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sta v ponedeljek javnost seznanila, da namerava vlada glede ureditve sodniških plač spoštovati odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač (rok 3. januar 2024), a da bi dejansko povišanje sodniških in tožilskih plač zaživelo šele januarja 2025. Na ministrstvu za javno upravo so nam dodatno pojasnili, kako nameravajo to izvesti. Po idealnem scenariju bi novi zakon o skupnih temeljih sistema plač za javni sektor do konca oktobra vložili v državni zbor, ki bi ga lahko sprejel še letos. Zakon bi po tem scenariju, ki sicer še zdaleč ni samoumeven, začel veljati s prvim januarjem 2024, v prehodnih in končnih določbah pa bi določili, da se začne uporabljati s prvim januarjem 2025.
Toda zgolj vložitev in sprejetje zakona, ki odpravlja protiustavnost, še ni dejansko odprava protiustavnosti, je bil ob tem jasen profesor ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. »Vložitev in sprejetje zakona še nista uskladitev z odločbo ustavnega sodišča. Protiustavnost se odpravi šele z uveljavitvijo in tudi uporabo zakona,« pravi dr. Pirnat. Takrat se namreč resnično spremeni pravno stanje.
Marsikaj je še nedorečeno
Dejansko odpravo protiustavnosti nesorazmerij pričakujejo tudi pri sodnem svetu, kjer poudarjajo, da šestmesečnega roka ob upoštevanju načel pravne in socialne države ni mogoče pogojevati z zahtevo po solidarnosti. Odgovorne so pozvali, naj »se izjasnijo, kdaj in na kakšen način nameravajo izvršiti citirano odločbo ustavnega sodišča«.
Kljub temu da so predstavniki vlade, državnega zbora in sodstva že v začetku julija razglasili, da so dosegli dogovor, pa ta ostaja nepodpisan. Kot smo razkrili poleti, je vlada tik pred zdajci (in še pred poplavami) iz dogovora črtala časovnico, zato predstavniki sodstva svojih podpisov niso prispevali. V sodniškem društvu so nam pojasnili, da se je posvetovalna skupina za izboljšanje položaja sodnikov v sredo sestala s pravosodno ministrico in ministrico za javno upravo. »Sestanek je bil namenjen iskanju rešitev za implementacijo ustavne odločbe. Zaključkov nismo sprejeli,« nam je pojasnil vodja posvetovalne skupine Andrej Ekart in napovedal, da bodo o nadaljnjih korakih razpravljali v ponedeljek.
Ponovno se krepi nezadovoljstvo
Nezadovoljstvo med sodniki se medtem stopnjuje. Sodniki posameznih sodišč so se z dopisi obrnili na institucije vseh treh vej oblasti in med drugim izpostavili, da odprava posledic avgustovskih poplav in poziv vlade k nujni solidarnosti ni v vzročni povezavi z njihovimi plačami. »Če namreč sodniki kot varuhi pravnega reda ne bomo zahtevali dosledne uresničitve ustavnih določb, kako lahko zagotavljamo spoštovanje ustavnih pravic drugim?« se sprašujejo ljubljanski okrajni sodniki, ki so jih razburila tudi nekatera stališča sodniškega društva in vrhovnega sodišča ter domnevna zavajanja.
Izpostavili so tudi dopis predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, za katerega pravijo, da jih je razžalostil in ponižal. Gre za dopis z dne 21. avgusta, ki je sledil naši objavi članka s podrobnostmi iz dogovora med sodstvom in vlado, vključno s predvidenimi plačami sodnikov na posameznih stopnjah. Dopis predsednika vrhovnega sodišča nam je uspelo pridobiti tudi v uredništvu Dnevnika. Iz njega izhaja Đorđevićevo razočaranje, da so podatki iz plačnega dogovora prišli v javnost. »Posredovanje informacij medijem in njihova objava, predvsem glede na čas, ko je pretežni del Slovenije zaradi naravne nesreče v izjemno težki, občutljivi in negotovi situaciji, lahko negativno vpliva na ugled celotnega sodstva. Bojim pa se, da bi lahko negativno vplivalo tudi na realizacijo dogovorjenega,« je predsednikom sodišč med drugim pisal Đorđević.
»Dopis vsebuje pavšalne obtožbe in uveljavlja objektivno odgovornost vseh sodnikov za seznanitev javnosti s podrobnostmi domnevno sklenjenega dogovora. Takšno ravnanje predsednika nas je vse šokiralo,« so ljubljanski okrajni sodniki zapisali v dopisu, ki so ga razposlali v začetku septembra in v katerem izpostavljajo, da za spoštovanje odločbe ustavnega sodišča ni potrebna celovita prenova plačnega sistema, temveč bi bilo mogoče rešitve iskati že znotraj obstoječega sistema z ustrezno razvrstitvijo sodnikov po plačnih razredih.
