Zakonski osnutek sistema plač v javnem sektorju, ki smo ga pridobili na Dnevniku, je potrdil dosedanje postavke prenove sistema. Zamišljena nova plačna lestvica ima 67 razredov, pri čemer je razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ena proti sedem. Novi prvi plačni razred, zdaj 12., bi bil izenačen z minimalno plačo, ki zdaj znaša 1203,36 evra bruto, plača v 67. razredu pa bi po novem znašala 8465,50 evra, kar pomeni okno za do 49-odstotno povišico oziroma 2760 evrov več. Razpon med plačnimi razredi, ki je zdaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Do dejanske prevedbe plač v novi sistem vodijo zahtevna pogajanja.
Predlog, ki ga bo vlada predvidoma danes predstavila sindikalni strani, kot je že znano, predvideva pet plačnih stebrov. V prvem stebru so državni in lokalni funkcionarji, v drugem javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter gasilci. V tretjem plačnem stebru so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, v četrtem uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi, v zadnjem pa uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih. V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in tarifne razrede.
Hitrejše napredovanje in novi dodatki
Zakon bo uredil skupne temelje plačnega sistema za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost. V okviru plačnih stebrov bi se zagotovilo načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete. Predvidena je možnost hitrejšega napredovanja v začetku kariere, ukinili pa bi napredovanje na podlagi ocen. Ohranili bi dosedanje število možnih napredovanj, torej pet plačnih razredov v nazivu in deset plačnih razredov brez naziva. Po novem so predvideni tudi dodatki za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke na nacionalni ravni. Kriterije za napredovanje bi sicer vzpostavili znotraj posameznega stebra.
Višina plač znotraj stebrov je stvar tekočih pogajanj, pri čemer naj bi se o izhodiščih za plačno reformo dogovorili do 30. junija, zakon pa bi v zakonodajni postopek vložili najpozneje julija, z namenom, da začne veljati prihodnje leto. Glede tega, ali bo do dogovora res prišlo v predvidenih rokih, so na sindikalni strani številni skeptični. Optimistična časovnica je po oceni sindikatov še posebno tvegana prav za zaposlene, saj se lahko zgodi, da ne bo obveljalo nič, če se o določenih zadevah ne bi mogli dogovoriti. Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, in sindikati javnega sektorja so se sicer prejšnji teden sestali prvič po nekaj tednih. Ključna sprememba med izhodišči je v zamiku implementacije nove plačne lestvice. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo predvideno sprva, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji pa bi na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev – leta 2027.
Poslej pogajanja trikrat na teden
Najbolj problematičen za sindikate je prav zamik prevedbe spodnjega dela plačne lestvice. Ne zdi se jim sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že zdaj, preostali, zlasti najnižje plačani, pa bi morali na odpravo nesorazmerij čakati še leto ali leto in pol. Sindikati so ob zamikanju učinkov reforme in spremembah izhodišč podvomili, da bodo doseženi cilji, ki si jih je pri reformi zadala vlada, kot je ohranitev transparentnosti in javnofinančne obvladljivosti plačnega sistema. Denar za reformo bi vlada zagotovila iz proračuna, del ga želijo dobiti tudi iz zamrznitve izplačila redne delovne uspešnosti z naslednjim letom, ki na letni ravni terjajo okoli 100 milijonov evrov. Koliko bi reforma stala v celoti, ministrica še ni razkrila. V naslednjih tednih je tako pričakovati intenzivna pogajanja. Dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, bi se na ravni delovnih skupin usklajevali o predlogu zakona, ob sredah pa bi po vladnih napovedih potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij po panogah.
