Predsednica republike Pirc Musar je v uvodnem nagovoru v zvezi z lakoto poseben poudarek namenila otrokom v primežu vojne. Pri tem je spomnila na usode ukrajinskih otrok, s katerimi se je srečala med obiskom Kijeva, obenem pa izpostavila grozodejstva v Gazi, kjer da se že novorojenčki soočajo s podhranjenostjo.
»Reči, da je lakota rak rana sodobne družbe, ni pretiravanje,« je poudarila in pri tem izpostavila visoko število otrok, ki trpijo zaradi podhranjenosti po celotnem svetu. Poleg Ukrajine in Palestine je navedla tudi zaskrbljujoče razmere za otroke v več državah v Aziji, Afriki in Karibih.
Pirc Musar je povedala, da študije kažejo na to, da bi države lahko z le delom sredstev, ki jih namenjajo orožju, odpravile lakoto v svetu. Kot je pojasnila, tu ne gre samo za sredstva, namenjena takojšnji pomoči v kriznih situacijah, ampak tudi za naložbe, ki otrokom dajejo nove priložnosti in jih »iztrgajo iz primeža revščine«. »Ali smo tega sposobni? Se bojim, da ta trenutek ne,« je pesimistično sklenila.
V kakšnem okolju bi raje živeli?
Izpostavila pomen mirnega reševanja konfliktov in odprave neenakosti ter vseh drugih potencialnih vzrokov za nastajanje konfliktov.
»Otroci, ki živijo v miru in imajo vsak dan ustrezne obroke hrane, ki so vključeni v kakovostno izobraževanje, ki se lahko brezskrbno igrajo, imajo dobre možnosti, da bodo čez nekaj desetletij kot zdravniki, učitelji, vzgojitelji, inženirji in znanstveniki ter naši prihodnji voditelji in voditeljice skrbeli za nas. Otroci, ki so lačni, prestrašeni in jim grozi smrt, pa bodo verjetno postali borci za svobodo, teroristi in kriminalci, polni jeze in želje po maščevanju vsem, ki so jih oropali otroštva, oropali njihovega dostojanstva. No, in v kakšnem svetu bi torej raje živeli,« je dejala predsednica republike.
Pirc Musar je kot častna pokroviteljica foruma nato podelila priznanja učenkama, ki sta sodelovali pri nagradnem natečaju z naslovom Za svet brez lakote.
VSe težje delo humanitarcev
Nagovoru predsednice Pirc Musar sledi panel Začaran krog med oboroženimi konflikti in prehransko krizo, na katerem zunanja ministrica Tanja Fajon, vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini, glavni operativni direktor Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau in koordinatorka Karitasa Malawi Chimwemwe Nyambose Ndhlovu razpravljajo o globalni prehranski krizi. Vlogo moderatorja pogovora je prevzel Dnevnikov novinar Ervin Hladnik - Milharčič. Rdeča nit pogovora so bila spoznanja, da se razmere za delo humanitarnih organizacij slabša. Govorci so opozorili tudi na pogoste izgovore za nasilje nad humanitarnimi delavci s primerjavo z ravnanjem izraelskih oblasti s humanitarci v Gazi.
Na sporedu je tudi predstavitev poročila pregleda mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije, na panelu Prehranska varnost in izgradnja trajnostnih prehranskih sistemov pa bodo v središču predvsem primeri dobrih praks pri zagotavljanju prehranske varnosti in glavni izzivi preoblikovanja prehranskih sistemov.
12. Slovenski razvojni dnevi so se začeli minuli torek s posvetom o dosedanjem delu Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Do danes so se nato na več prizoriščih zvrstili različni dogodki na temo svetovne prehranske varnosti.
