Na napoved ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo pripravilo reformo šolskega sistema, so se odzvali tudi v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije. V okviru posveta, ki je potekal v Cankarjevem domu, je svoj pogled na prihodnost izobraževanja predstavila vrsta strokovnjakov.
»Sprašujeva se, s kakšnimi izzivi se sooča slovensko, zlasti srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje v relaciji do treh svojih temeljnih nalog: priprav na poklic, priprav na nadaljnje izobraževanje in socialno-integracijske vloge,« sta uvodno vprašanje začrtali predsednica zveze Danijela Makovec Radovan in profesorica pedagogike Klara Skubic Ermenc. Poudarili sta pomen raznolikosti poklicnega izobraževanja, ki mora zajeti vse starosti. Profesorica Katja Košir z Univerze v Mariboru ob tem pravi, da je treba krepiti tudi »sistematične priložnosti za socialno in čustveno učenje oziroma vzgojno delovanje v šoli«. To dimenzijo so nedavno izpostavili tudi strokovnjaki v odprtem pismu ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi, ki smo ga objavili v Dnevniku.
Vseživljenjsko učenje
Ker se z reformo obetajo spremembe v prehajanju med srednješolskim in visokošolskim izobraževanjem, se je profesor Marjan Šimenc med drugim ozrl na pomen splošne mature v primerjavi s strokovno maturo ter posebnima maturitetnima mehanizmoma – maturo iz petega predmeta in enoletnim maturitetnim tečajem. »V javni razpravi manjka zavest o teh sistemskih rešitvah, ki že vzpostavljajo zakonito povezavo med srednjim strokovnim izobraževanjem, gimnazijo in univerzitetnim študijem,« pravi Šimenc.
Sodelujoči andragogi so se ozrli tudi na proces učenja po zaključku formalnega izobraževanja. Profesor andragogike Borut Mikulec pravi, da je treba preiti od načela vseživljenjskega učenja na deklarativni ravni k opredelitvi te vrste učenja kot »nacionalne prednostne naloge«. Profesor opozarja, da na področju izobraževanja odraslih medresorska koordinacija ne deluje. Skrb zbujajoče je tudi, da deleži sredstev iz državnega proračuna za to področje upadajo.
V iskanju pravičnosti
Raziskovalec Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta se obenem osredotoča na presojanje pravičnosti sistema vzgoje in izobraževanja. To vprašanje je pomembno, saj se učenci in dijaki soočajo z močno različnimi izhodišči, ki so odvisna tudi od socialno-ekonomskega statusa družin, iz katerih izhajajo. Med drugim je denimo treba biti pozoren na »zagotovitev računalniške opreme in dostopa do interneta vsem otrokom zaradi možnosti izvajanja izobraževanja na daljavo«, pravi Kodelja. »S tem bi se zmanjšala tako imenovana digitalna nepravičnost, posledično pa tudi nepravičnost izobraževalnega sistema,« pojasnjuje.
Profesorica Ljubica Marjanovič Umek pa se je v okviru koncepta pravičnosti vzgojnih in izobraževalnih inštitucij vključila v razpravo o kakovosti in pravičnosti vrtcev. Osredotoča se na sistemske kazalnike dostopnosti vrtca. Med drugim opozarja, da zgolj »digitalizacija kurikula (kar napovedujejo na ministrstvu, op. p.) ne prispeva k večji pravičnosti in kakovosti«. »Velja nasprotno – otroke v predšolskem obdobju bi morali vzgajati brez zaslonov ali z njihovo minimalno uporabo v drugem starostnem obdobju,« je prepričana profesorica.
