Nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je danes uspešno prestal zagovor pred poslanci. Odbor DZ za zadeve EU ga je z devetimi glasovi za in šestimi vzdržanimi podprl kot kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Kateri resor mu bo pripadel v novi Evropski komisiji, še ni znano, je pa pred tem že dejal, da ga zanimajo zlasti področja proračuna, administracije in širitve EU. V primeru potrditve v Evropskem parlamentu obljublja tesno sodelovanje z državnim zborom in slovenskimi evropskimi poslanci.

Kot eno največjih nevralgičnih točk je v svoji predstavitvi, ki je trajala okroglo šolsko uro, izpostavil konkurenčnost prostora EU. »Konkurenčnost je eden največjih strukturnih problemov EU, ki ga ne morejo rešiti posamezne članice.« Na tem področju so po njegovem največji izzivi nelojalna konkurenca na globalni ravni, višje cene energentov in odvisnost evropskih držav od teh dobav, pomanjkanje delovne sile v Evropi ter sicer počasen, a vztrajen tehnološki zaostanek za globalnimi igralci. »Imamo sicer številna start-up podjetja, nimamo pa tehnoloških velikanov, ki bi določali trende prihodnosti.«

Zeleni prehod in zeleni realizem

Dotaknil se je tudi zelenega prehoda, pri čemer je Vesel opozoril, da je ta tema razburkala evropsko volilno kampanjo tako v Sloveniji kot v številnih drugih državah. Na eni strani je izpostavil, da obstajajo »močne« mednarodne zamisli, kako naj bi bil ta izpeljan, a da je na drugi strani izvedba »vprašljiva«. Veselu se na tem področju zdi potreben razmislek v smeri tako imenovanega zelenega realizma. »Podnebne spremembe so dejstvo, ki zahteva ukrepanje, a premišljeno in uravnoteženo ukrepanje. Cene vseh teh ukrepov ne smemo prevaliti na končne porabnike, to je državljane, kmete in malo gospodarstvo.«

Posebej je izpostavil tudi nujnost debirokratizacije, o kateri se po njegovi oceni med nedavno kampanjo pred evropskimi volitvami skorajda ni govorilo. »Imamo nepregleden pravni sistem, ki močno obremenjuje podjetja. Nujna je poenostavitev zakonodaje, recimo pohitritev izdajanj dovoljenj in drugih postopkov.« Med drugim se je dotaknil še migracij, demografskih izzivo in oblikovanja zdravstvene unije, kjer unija sicer nima izključne pristojnosti za urejanje področja, a da je pandemija pokazala potrebo po usklajevanju politik na ravni EU.

Kot nujno je Vesel navedel revizijo direktiv o javnem naročanju, pri čemer je izpostavil potrebo po povečanju števila čezmejnih naročil, kar da je tudi priložnost za malo ekonomijo. Pozdravil je tudi, da je v načrtu oblikovanje prvega evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja. Kot kontradiktorno je izpostavil, da po eni strani po celi Evropi beležimo negativne demografske trende, po drugi pa imajo mladi ogromne težave z nakupom nepremičnine. »Trg je očitno odpovedal,« je bil jasen.

Kritike na račun postopka izbire komisarskih kandidatov

Opozicijski poslanci so v razpravi kritizirali način kandidature, ko se v Bruselj najprej posreduje ime kandidata, ne da bi se vedelo, kateri resor bo zasedel. Tudi Vesel je izpostavil, da bi bilo bolje, če bi zaslišanje pred odborom DZ opravil z vedenjem, za kateri resor kandidira. Državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally je zagotovil, da je vlada postopke izpeljala v skladu z zakonodajo in da pogovori z Evropsko komisijo glede dodelitve resorja Sloveniji intenzivno potekajo. V opoziciji so se obregnili tudi ob to, da vlada ni upoštevala prošnje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države članice posredujejo ime dveh kandidatov, moškega in ženske. Vesel je na to odgovoril, da sam zagovarja enakost spolov, a da ta kritika ne more leteti nanj, saj bi za to morali spremeniti postopek.

Vesel je sicer v svoji predstavitvi poudaril, da je skozi celotno kariero deloval nepolitično in nepristransko, ob tem pa poudaril, da ima kot nekdanji predsednik računskega sodišča zelo dober vpogled v različne podsisteme države, lokalnih skupnosti, razvojnih prizadevanj in delovanja Evropske unije. Dodatne kompetence, tako Vesel, pa je pridobival pozneje tudi zasebne sektorju. “V odbor za nadzor in skladnost pri Fifi sem bil vključen v času, ko je mednarodna nogometna organizacija zaradi slabega upravljanja in tudi kriminalnih dejanj takratnega vodstva razpadala. Potreben je bil pogum, da sem prevzel to funkcijo. Zadovoljen sem, da sem bil del ožje ekipe, ki ji je uspelo sanirati svetovno nogometno organizacijo.«

Več preberite: Tomaž Vesel išče tudi podporo opozicije

V preteklosti trenja med Veselom ter SDS in NSi

Med opozicijskima strankama in Veselom se je v preteklosti sicer že zaiskrilo. NSi in SDS sta bili med tistimi, ki so Vesela, tudi v razpravah na delovnih telesih DZ, pozivale, naj odstopi oziroma so predlagale, naj mu preneha funkcija zaradi nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča s pridobitno dejavnostjo v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa).

Vesel je tedaj poteze označil kot politični pritisk, saj so časovno sovpadale z revizijskim poročilom Računskega sodišča o nabavah zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije covida-19, ki je bilo kritično do vlade tedanjega premierja Janeza Janše. Računsko sodišče je pod Veselovim vodstvom marca 2018 vložilo tudi dva obdolžilna predloga zoper stranko SDS zaradi posojila Dijane Đuđić in posojila pri Novih obzorjih.