Že danes nas sodeč po napovedih agencije za okolje kani objeti nov vročinski val. Kot so prognostiki zapisali v sporočilu za javnost, naj bi bilo najtopleje na Primorskem, kjer se lahko temperatura sredi prihodnjega tedna približa 40 stopinjam Celzija, pa tudi morje se bo ponovno ogrelo na topliških 30 stopinj. S tem, kdaj se bomo lahko končno spočili od vremenskih ekstremov, so se med drugimi ukvarjali v reviji Jana. Na pomoč so poklicali nekaj astrologov in drugih, ki vidijo v prihodnost, kot so predstavili nekaj svojih sogovornikov ob obletnici neviht in poplav, ki so lani prizadele našo deželo.

Ovir za ženske še vedno veliko

Sodeč po izpovedanem nas ne čaka nič dobrega. Astrologinja Ema Kurent je na primer oznanila, da bo med približno 15. in 25. avgustom svet doživel veliko hudega, tako glede vremena kot glede dogajanja v politiki in družbi. »Kar se tiče vremenskega dogajanja pri nas, pa za prihodnje leto vidim največjo nevarnost spomladi, ko bi spet lahko imeli poplave. Nevarnost bo trajala od sredine marca do junija. To bo povezano tudi z veliko količino snežnih padavin, ki jih bomo prejeli na začetku leta,« je sporočila strokovnjakinja za uvid v zvezde. Natalija Bracci, ki so jo predstavili kot medijko, je bila še bolj natančna. »Vremenski ekstremi, kot so poplave, nevihte in toča, se bodo nadaljevali še pet let,« je eksaktno natančno določila, koliko časa bomo še doživljali stresne dogodke, povezane z vremenom.

Vprašanje je, ali je bila deklina v kostumu morske deklice, ki jo je bivši predsednik Borut Pahor ugledal med počitnikovanjem, povezana s kataklizmičnim vremenskim dogajanjem, ampak kot je zapisal v medmrežnem javljanju vsem pravim in namišljenim prijateljem, je šlo za povsem pravo sireno. »Ker verjamem v pravljice, sem srečal pravo morsko deklico. Vem, da je bila prava, ker sem jo lahko prijel za roko. Na Mali Lošinj je prispela z majhno rdečo podmornico, na vrhu katere je sedela in se smehljala. Če ne bi imel fotke, bi rekli, da je srečanje z njo 'fake news',« je v sliki in besedi priletelo v svet in splet z njegovega instagrama. Počitniška razigranost je te dni prevevala še eno zvezdo slovenskega političnega neba, Urško Klakočar Zupančič. Tudi njo so nekje na medmrežju zapazili spletni agenti Slovenskih novic in ujeli njen zapis o tem, kako je biti ženska v politiki. »Novinarji me pogosto sprašujejo, kako je biti ženska na enem najvišjih političnih položajev v državi. Rada bi jim rekla enako kot moški, samo na WC-ju potrebujem dodatne pripomočke, pa žal ni tako. Pred menoj so še vedno ovire, ki pred moškim ne bi bile. In še vedno prebijam stekleni strop za ženske, ki bodo prišle za menoj. Pa še nekaj je: ženske nosimo visoke pete. In noge lahko zelo bolijo v takih čevljih. Ampak z visoko peto pa lahko komu tudi stopim na prste,« je v hudomušnem tonu, kot so poudarili razpečevalci njenih spletnih prigod, pripovedovala Klakočar-Zupančičeva.

Tulio Furlanič dopusta
ne potrebuje več

Še en junak družabne kronike se je te dni znašel med dovtipneži novega kova. Predčasno upokojeni lovec na daljave Cene Prevc je svečano oznanil, da se namerava spoprijeti z zabavljaštvom in bo nastopil na festivalu standup komedije Panč na dvorišču ljubljanskega gradu. V reviji Jana je spregovoril o svojem novem poslanstvu in dejal, da že piše ideje na list papirja in da kolikor razume standup sceno, je tako, da se igralci šalijo po načelu, da na koncu nihče ne sme oditi užaljen domov, osnova pa je, da se znaš delati norca iz sebe, da se lahko potem pohecaš iz koga drugega. Čeprav podrobnega scenarija še ni spisal, je že izdal, iz česa in koga se namerava pošaliti. »Gotovo bom uporabil šalo o svojem otroškem videzu. V ogromno primerih sem bil tako Domen ali Peter pa najmlajši Prevc, čeprav sem po družini drugi po vrsti. Nekoga popraviti, ko kaj reče narobe, je bilo še najlažje s šalo. Ena zelo zlajnana, ko začnejo s 'to je pa ta mljaši Prevc', je: 'Ne, ne, ne najmlajši, sem pa najmanjši, to pa je res.' Imam to srečo, da se mi bo brada začela kazati šele po tridesetem, pa še takrat bo dovolj, da bom šel vsaka dva meseca na kraško burjo in bo vse odpihnilo,« je povedal »tamau« Prevc.

Osebno izpoved koprske legende še iz časov dobe Kameleonov Tulia Furlaniča v reviji Lady o tem, kje preživlja dopust, bi lahko povsem brez sramu prav tako uvrstili v kakšen standupovski program. »Sem v pokoju. V življenju sem imel že toliko dopusta, da ga ne potrebujem več. Tudi na morje ne hodim več. Že 12 let nisem bil v morju. V tako vročih dneh sem najraje doma v klimatiziranem prostoru in spim,« je prostodušno povedal Furlanič. Se je pa zato spomnil na čase, ko je še vandral naokrog v neklimatiziranih pogojih, in opisal državo, ki mu je bila najbolj všeč. »Najlepše spomine imam na Švico in mesti Luzern in Bern. V Bernu smo večkrat igrali. V Švici mi je bilo predvsem všeč, ker za Švicarje res velja, da imajo red, disciplino in čistočo. In ko te ljudje tam sprejmejo kot takega, te imajo za svojega in se pri njih počutiš kot doma,« je povedal glasbeni velikan.

Sladkobna srajca Naceta Junkarja

Čistoča in urejenost ter prijaznost domačinov so minule dni navdihovale še eno glasbeno ikono slovenske glasbe. Damjan Murko je v reviji Lady obelodanil, da se mu je ob obisku Londona izpolnila otroška želja in da bi se z njim zaradi kraljeve družine lahko kar poistovetil. »Bil sem navdušen nad lepim in čistim mestom, nad njihovimi navadami in prijaznostjo domačinov. Ne smem pa pozabiti na kulinariko. Sem velik gurman in z družino smo pokusili skoraj vse, od stojnic do izjemno prestižnih restavracij. Obiskali smo tudi svetovno atrakcijo, katedralo sv. Pavla, kjer sta se poročila princesa Diana in zdajšnji kralj. Lepe spomine smo odnesli nazaj v domovino,« je bil navdušen Murko.

O pestrih prigodah iz časa profesionalne glasbene kariere, med katerimi so imele posebno mesto sladke pregrehe, je te dni pripovedoval še Nace Junkar. Znani pevec, pedagog, ljubiteljski kuhar in velik oboževalec sladic, kot so ga svojemu bralnemu krožku predstavili v Slovenskih novicah, je v povsem šaljivem tonu, kot so še posebej poudarili, namignil, da mu gredo v slast vse sladke dobrote, kar se mu pozna na teži. »Ponujajo mi slaščice in zdi se mi nevljudno, da bi jih odklonil,« je dahnil Junkar in del krivde za presežne kilograme, ki so se mu nabrali, prevalil tudi na ljubljansko operno hišo, kjer je bil dolgo v službi. »Ne morem pozabiti opernih predstav, med katerimi na mizah niso imeli umetnih slaščic, ampak prave. V ljubljanski operni hiši smo često čakali prizor, ko so na oder prinesli slaščice. Takrat sem kar zažarel in režija je dobila veliko piko na i, saj sem igral, prepeval in plesal ter pokazal več, kot je bilo zrežirano,« se svojih ustvarjalnih presežkov spominja Junkar, ki je še navrgel, da po pravici povedano ni bila samo ljubljanska Opera tista, zaradi katere je pridobil težo, ampak tudi gostovanja po Sloveniji. »Tudi ko sem nastopal, sem vedno povsod spraševal po lokalnih sladicah, vedno prosil še za domov in jih pojedel najpozneje naslednji dan za zajtrk,« je razkril in za konec pojasnil, da se ga ta navada drži še danes, ljubkovalno pa jo je poimenoval kar sladkobna srajca.