Pred dnevi je nekdanji predsednik države zagnal Mastercard podkast navdiha z Borutom Pahorjem, ki so ga marketinško predstavili kot neprecenljive pogovore z izjemnimi ljudmi. Pahor, ki še prejema nadomestilo po prenehanju funkcije, se je podal v poslovne vode, saj bo prejemal honorar.
Po prodaji svoje katrce na dražbi, ki je obnorela slovensko javnost, pri čemer je šel ves denar v dobrodelne namene, je nekdanji predsednik republike Borut Pahor po prenehanju mandata konec decembra lanskega leta pred novim izzivom. S pomočjo finančne korporacije globalnih razsežnosti Mastercard je zagnal podkast, ki so ga medijsko lansirali kot podkast, »katerega voditelj je nekdanji predsednik republike Borut Pahor«. V nadaljevanju še razkrijejo, da gre za »neprecenljive pogovore z izjemnimi ljudmi«.
A pri tem projektu se zastavlja več vprašanj, na katera, kot se je izkazalo, tudi sam Pahor nima odgovorov. Zanimalo nas je namreč, ali nekdanji predsednik s podkastom oglašuje podjetje, ali prejema nadomestilo za to in zakaj je izbral takšno dejavnost. Iz pojasnil urada nekdanjega predsednika republike lahko sklepamo, da je sklenil pogodbo z Mastercardom za deset oddaj, ni pa za to dobil še nobenega honorarja, dokler se pravne zadeve ne razčistijo. »Nekdanji predsednik republike se je načelno dogovoril za honorar za vodenje desetih Mastercard podkastov navdiha z Borutom Pahorjem, vendar ni bila podpisana še nobena pogodba in izplačano nobeno plačilo. Nekdanji predsednik bi rad, da se pred tem natančno ugotovi, ali je to mogoče, pod kakšnimi pogoji in kako. Če se bo ugotovilo, da ni mogoče nobeno plačilo pod nobenimi pogoji, bo delo opravil brezplačno,« so pojasnili v uradu.
Na kakšen način bi lahko Pahor prejemal honorar, sta ugotavljali komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in vladna služba za zakonodajo. Pahor se je namreč za pojasnila, kako bi lahko prejel plačilo za opravljeno delo, najprej obrnil na KPK, a so ga tam napotili na vladno zakonodajno službo, kjer so ugotovili, da bivši predsednik republike ne more opravljati dela v nobeni podjetniški obliki, lahko pa pod pogoji zakonske (zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike) določbe »opravlja delo preko podjemnih in avtorskih pogodb«. V tem primeru se lahko zgodi – ni pa še jasno, ali se bo to tudi zgodilo –, da mu bo urad predsednice republike za delo, za katero bo Pahor prejel plačilo in plačal davke, za tolikšen znesek znižal nadomestilo plače, ki jo prejema še leto dni po prenehanju funkcije, to je okoli 5000 evrov bruto.
Simič svetuje Pahorju
V uradu predsednika republike pojasnjujejo, da Borut Pahor po 23. decembru, ko mu je prenehal mandat, ni prejel nobenega plačila v nobeni obliki za kar koli, da pa se moramo pri tem zavedati, da bivši predsednik ni politični funkcionar, ampak se pod tem nazivom skriva zgolj status in zato ni podvržen omejitvam, ki so jim po zakonu zavezani funkcionarji, razen izrecno tistim, ki se nanašajo na bivšega predsednika republike. Ker je na tem področju nekaj nejasnosti, je Borut Pahor konec marca pooblastil nekdanjega direktorja finančne uprave Ivana Simiča, »da ga zastopa v davčnih zadevah in mu svetuje, kako lahko bivši predsednik lege artis, zakonsko vodotesno, sklepa avtorske in podjemne pogodbe ter pod kakšnimi pogoji«.
Mastercard podkast navdiha z Borutom Pahorjem ima tudi druge dimenzije, ne zgolj pravno-finančne. Nanje opozarja strokovnjak za PR in strateški marketing Brane Gruban. Očitno je, pravi, da Borut Pahor še naprej utrjuje svojo podobo (brand) in iz tega dela posel. To ni dejanje anonimnih influenserjev, ki kot mravljice nalagajo oglase za različne izdelke in skušajo na tak način preživeti, ampak gre za večje zneske, ker, pravi Gruban, je v ozadju večji kapitalski igralec. »V tem primeru imamo finančno družbo Mastercard in v povezavi z bivšim predsednikom bi lahko bilo marsikaj sporno. Ne v formalnopravnem smislu, ker lahko vsak dela in pri tem tudi kaj zasluži, a v tem primeru ne gre za naivno zgodbo, kajti Pahor ima svoj brand in politični vpliv. To ni neka pravljica, ampak resna zadeva, ki bi jo morali kot tako tudi razumeti in obravnavati. Gre za nov fenomen, ki ima tudi politična ozadja. Kaj se bo iz tega razpletlo, pa ni jasno,« pravi Gruban.
