RTV Slovenija je Dnevniku po daljšem obdobju molka poslala nekaj uradnih podatkov o gledanosti Televizije Slovenija. Iz podatkov je razvidno, da je med letošnjim januarjem in septembrom gledanost prvega programa televizije padla za 11 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Gledanost drugega programa je padla za 13 odstotkov. Letos do konca septembra se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 8 odstotkov znižala tudi obiskanost spletne strani www.rtvslo.si. Slabi rezultati se ujemajo z opozorili stavkajočih novinarjev in delavcev RTVS, da trenutno vodstvo javnega zavoda ne vodi na strokoven način in da interes politike postavlja pred zagotavljanje kakovosti.
Uradne podatke o gledanosti televizije in obiskanosti spletne strani je vodstvo RTV Slovenija dva meseca prikrivalo. Za dostop do podatkov smo zaprosili že septembra in ker se vodstvo v predpisanem zakonskem roku ni odzvalo, smo mu poslali ponoven poziv. Na drugi strani smo spet naleteli na tišino. Nato je primer prevzel urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je dva tedna pred nedeljskim referendumom na RTV Slovenija naslovil poziv zaradi molka organa. Nanj bi moralo vodstvo odgovoriti v petih delovnih dneh. A je tudi ta poziv RTV Slovenija ignorirala, zato je informacijska pooblaščenka v tednu pred referendumom poslala še en poziv in v njem zagrozila s kaznijo – plačilom globe. Odgovor je nato prišel, a šele v ponedeljek, dan po referendumu.
V odzivu smo prejeli nekaj splošnih podatkov o gledanosti, ne pa odgovorov na podrobnejša vprašanja o gledanosti posameznih oddaj, kot so Dnevnik, Odmevi, Studio City ali novi oddaji Arena in Panorama, ter o gledanosti večernih informativnih blokov med 19. in 22. uro. Ti podatki so pomembni, saj bi bilo iz njih mogoče razbrati, kaj so povzročile spremembe, ki jih je – kljub opozorilom izkušenih novinarjev in medijskih strokovnjakov, da so škodljive – uvedlo aktualno vodstvo. Poznavalci dogajanja so sicer že daljši čas opozarjali, da so letošnji posegi v program, ukinjanje in spreminjanje oddaj ter rokohitrske kadrovske spremembe odgnali gledalce. Iz splošnega prikaza, ki smo ga prejeli, je denimo razvidno, da uvedba alternativnega informativnega programa na drugem sporedu ni zvišala gledanosti. Nasprotno, ta se je znižala.
Vodstvo RTVS v odgovoru Dnevniku tudi ni obrazložilo, zakaj ni poslalo zahtevanih podrobnejših podatkov. Zavlačevanje in prikrivanje je tako mogoče razumeti kot poskus prikrivanja slabih rezultatov, za katere so soodgovorni generalni direktor Andrej Grah Whatmough, direktor televizije Uroš Urbanija, urednica informativnega programa televizije Jadranka Rebernik, urednik spletnega portala MMC Igor Pirkovič ... Pri slednjem velja spomniti, da je merjenje obiskanosti slovenskih informativnih spletnih portalov pokazalo tudi objektivno slabšo uvrstitev: MMC je letos s četrtega zdrsnil na osmo mesto obiskanosti.
Primerljive številke
Letošnji padec gledanosti in obiskanosti Televizije in MMC je zaznal tudi profesor novinarstva s FDV Marko Milosavljević. V predreferendumskem času je z ugotovitvami že seznanil tudi vodstvo RTV in javnost. »Podatki o mesečni gledanosti prvega programa TV Slovenija, s katerimi sem sam seznanjen, za letošnji maj denimo kažejo, da je v primerjavi z lanskim majem gledanost padla za 21 odstotkov. Padla je tudi gledanost osrednjega informativnega bloka med 19. in 20. uro, in sicer za 25 odstotkov,« je v odzivu na naše poizvedovanje Milosavljević predstavil svoje informacije. »To je primerljivo s podatki o gledanosti, ki jih je Dnevniku posredovala RTVS. Iz teh je razvidno, da je v letnem povprečju gledanost TVS 1 v primerjavi z lanskim letom padla za 11 odstotkov, gledanost TVS 2 pa za 13 odstotkov. V nekaterih mesecih je bil glede na lanske primerljive mesece padec sicer večji, spet drugič manjši; oktobra je bil padec gledanosti osrednjega informativnega bloka denimo 15-odstoten. V vseh mesecih pa je glede na lanska obdobja zabeležen padec, z izjemo septembra, ko je gledanost v primerjavi z lanskim septembrom malenkost zrasla,« je dogajanje interpretiral Milosavljevič.
Pozoren je bil tudi na padec obiskanosti spletne strani rtvslo.si. »To pomeni, da ne drži trditev vodstva RTV Slovenija, da je prejšnja urednica portala MMC Kaja Jakopič dosegala slabe rezultate in jo je bilo treba zato zamenjati. Nasprotno – uradni podatki RTVS kažejo, da je obiskanost v mandatu prejšnje urednice (od leta 2012 do začetka leta 2022, op. p.) v resnici naraščala oziroma se je obdržala; v letošnjem letu, ko je bila Kaja Jakopič odstranjena, urednikovanje MMC pa je prevzel Igor Pirkovič, pa je obiskanost MMC padla za kar osem odstotkov! Vodstvo RTVS torej uporablja dvojna merila, saj so prejšnjo urednico zamenjali ob mnogo boljših rezultatih, kot jih dosega sedanji urednik, ki pa ga vodstvo noče zamenjati.« Milosavljevič dodaja, da dvojna merila veljajo tudi za urednico informativnega programa televizije Jadranko Rebernik. »Vodstvo jo podpira, četudi so njeni rezultati, predvsem ko gre za gledanost osrednjega informativnega bloka, katastrofalni,« opozarja. »Za slabe letošnje rezultate tako ne odgovarja pravzaprav nihče. Povedno je tudi, da je vodstvo uradne podatke dolgo prikrivalo pred novinarji in celo pred informacijsko pooblaščenko. Raje so kršili zakon, kot pa da bi pred referendumom razkrili svoje slabe rezultate,« ugotavlja Milosavljević.
Dobra novica za RTV Slovenija je, da Radio Slovenija ohranja oziroma povečuje že sicer visoko poslušanost svojih programov. Po uveljavitvi novega zakona pa bo lahko vajeti prevzelo (predvidoma) bolj strokovno naravnano vodstvo, ki naj bi televizijo in MMC skušalo vrniti na raven, ki sta jo dosegala pred političnim prevzemom.
