Bralci so nas nedavno opozorili na odhod ene od zdravnic ljubljanskega zdravstvenega doma, s katerim se bo število pacientov tamkajšnjih ambulant za neopredeljene le še povečalo. Izkazalo se je, da je dala specialistka družinske medicine odpoved že lani. Pri njih je pozneje delovala na podlagi podjemne pogodbe, so pojasnili v zdravstvenem domu. Pacientom, ki so v tem obdobju ostali »registrirani« v ambulanti družinske medicine omenjene zdravnice, so to poletje sicer sporočili, naj se obrnejo na ambulanto za neopredeljene.
Vzporedne oblike oskrbe
V zdravstvenem domu ugotavljajo, da so za veliko nekdanjih pacientov zdravnice pred končno prekinitvijo sodelovanja že poskrbeli v tamkajšnjih ambulantah za neopredeljene. Mnogi so se opredelili tudi pri zdravniku družinske medicine, ki se je v zdravstvenem domu zaposlil z junijem. Zdravnici, ki v času pogodbenega dela pacientov ni mogla opredeljevati, so zaman ponujali zaposlitev, so zatrdili v zdravstvenem domu. »Dokazil, da zdravstveni dom ni njen edini delodajalec oziroma da z njim ni v odvisnem delovnem razmerju, pa ni želela posredovati,« so dodali.
Deset ljubljanskih ambulant za neopredeljene ima po julijskih podatkih več kot 6000 pacientov. Poleg tovrstnih ambulant, ki so se začele odpirati januarja, so se letos v javnem zdravstvu še naprej pojavljale druge oblike nadomestne oskrbe. V zdravstvenih domovih tako še vedno delujejo tudi akutne ambulante za ljudi, ki iz različnih razlogov ne morejo do svojega zdravnika. Nekateri pacienti pa so »vpisani« v ambulantah za boljšo dostopnost, ki so v osnovnem zdravstvu začele delovati lani. Tudi v teh ambulantah se posameznik ne opredeli za posameznega zdravnika.
Sušelj: Zmedo je treba odpraviti
Po oceni ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja bi bilo treba v razmere, ki so postajale skozi leta vse manj pregledne, vnesti več reda. Kakovost dela je odvisna tudi od stalnosti, je poudaril. Če je mogoče v osnovnem zdravstvu enkrat delati tako in drugič drugače, se to načelo po Sušljevem opažanju vse bolj izgublja. Različne oblike organizacije, ki so se vzpostavljale tudi po menjavah oblasti, so se v zadnjih letih le še kopičile. »Zdaj, ko je stanje tako, kot je, pa vanj ni tako enostavno posegati,« je dodal.
Glede na izkušnje bolnikov v ambulantah za neopredeljene je pomanjkljivost take oskrbe v menjavanju osebja, s katerim imajo stike, je izpostavil Sušelj. O svojih težavah lahko pacienti teh ambulant vsakič pripovedujejo drugemu zdravniku, je spomnil. Nejevoljni pa so tudi nekateri pacienti, ki zdravnika uradno imajo, a je ta odsoten in se srečujejo z različnimi nadomestnimi zdravniki. »Ti imajo enaka pooblastila kot osebni zdravnik, a je v praksi lahko vse drugače. Bolniki pripovedujejo, da nadomestni zdravniki včasih odlašajo z odločitvami, češ da jih bo pozneje že sprejel osebni zdravnik, in ob težavah ne ukrepajo,« je povzel sogovornik.
Težavno stanje v osnovnem zdravstvu lahko prispeva tudi k množičnemu napotovanju pacientov v bolnišnice, kar se v naslednjem koraku pozna pri čakalnih dobah, ugotavlja Sušelj. Po njegovi oceni bi moralo biti izboljševanje razmer v tem delu javnega sistema prva naloga, ki bi se je moral lotiti prihodnji minister za zdravje (po odstopu Danijela Bešiča Loredana zdravstveni resor začasno vodi predsednik vlade Robert Golob, op. p.). »Stvari je treba poenostaviti, poenotiti in odpraviti zmedo. Ključno je vzpostavljanje trajnega odnosa med pacientom in osebnim zdravnikom, in to za vse paciente,« je jasen Sušelj.
