Podjetje KŽK kmetijstvo s sedežem v Žabnici na Gorenjskem je imelo na širšem območju Kranja v zakupu 630 hektarjev državnih zemljišč, za katera je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: sklad) na leto plačevalo okoli 116.000 evrov zakupnine ali 185 evrov na hektar. KŽK bi zakupna pogodba za glavnino zemljišč (za slabih 624 hektarjev) potekla konec leta 2023, vendar mu jo je sklad avgusta 2019 predčasno odpovedal, ker naj bi del zemljišč protizakonito oddajal v podzakup kmetom. Odpoved je začela učinkovati 1. januarja 2020, a ne za dolgo, saj se je zadeva preselila na kranjsko okrajno sodišče. To je z začasno odredbo odločilo, da večino spornih zemljišč do končne razsodbe še naprej uporablja KŽK, tista, za katera so uspeli dokazati, da so jih imeli v posesti, pa kmetje.
»Moji fantje pravijo, da so na teh zemljiščih pridelovali različne vrtnine in jih prodajali, KŽK pa je pobiral subvencije za te površine, zato so bili vsi zadovoljni. Toda težave so se začele, ko je eden od dotedanjih podzakupnikov, Peter Burger, novembra 2019 postal solastnik KŽK. Kmete, za katere KŽK zdaj trdi, da so bili le njegovi podizvajalci, so začeli odganjati s teh zemljišč, tudi na silo, z varnostniki, posredovala je celo policija,« nam je o tem, kakšen divji zahod je na gorenjskih poljih, novembra 2020 pripovedoval Franci Kodela, pravni zastopnik vpletenih kmetov. Burger je njegove trditve, da so zemljo dajali v podzakup kmetom, takrat zanikal.
Franci Kodela zdaj pravi, da je za tihe podzakupe v KŽK skrbel David Poštrak. »V času, ko je bil lastnik KŽK kriptomilijonar Damian Merlak, je Poštrak barantal z zemljišči, ki so jih obdelovali kmetje, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je kmetijske subvencije nezakonito izplačevala KŽK. Moji kmetje so to prijavili agenciji, Ajpesu in policiji, o tem so pričali tudi na sodišču in priložili vse listine, tudi tiste, ki zaradi prirejanja računov bremenijo njih,« nam je te dni pojasnil odvetnik Franci Kodela.
Poštrak: Nismo se dogovarjali
o podzakupu
David Poštrak naj bi se, tako Kodela, po spremembi lastništva obrnil proti KŽK. »Prihajal je v mojo pisarno na sestanke s kmeti, ki so prej obdelovali del KŽK-jevih zemljišč. Nosil mi je dokumente o tem, kaj vse je narobe v KŽK, in poudarjal, da je treba o tem obvestiti organe pregona, agencijo za kmetijske trge … Z nami je bil tudi na sestanku na skladu kmetijskih zemljišč, kjer je zelo udrihal po KŽK, kasneje pa je spet stopil na njegovo stran in nedavno v zadevi Bohinj izkoristil naivnost kmetijskega ministra Jožeta Podgorška,« je ocenil odvetnik Kodela.
Poštrak je na vprašanje, kakšna je njegova vloga v KŽK in ali je tam zaposlen, odvrnil: »V podjetju KŽK nisem zaposlen, sem ga pa zaradi Merlakovega solastništva nadzoroval in sodeloval pri vodstvenih odločitvah.« To, da naj bi se v imenu KŽK s kmeti dogovarjal za tihi podzakup zemljišč, zanika. »Nikoli se nismo dogovarjali o nikakršnem podzakupu, temveč o sodelovanju v nekaterih proizvodnih programih,« je povedal Poštrak. Zanikal je tudi, da naj bi šel s kmeti na sklad in tam KŽK zatožil, da del zemljišč oddaja v podzakup. »S prijavo na skladu nisem imel nič skupnega,« nam je zagotovil Poštrak, zato smo za mnenje o tem povprašali Ireno Majcen, ki je bila v tistem času direktorica sklada.
Majcnova: Poštrak je hotel potopiti KŽK
»David Poštrak je nekaj časa absolutno delal proti KŽK. Hotel ga je potopiti. Večkrat je bil na skladu. K meni je najprej prišel sam, nato skupaj s kmeti. Predlagal je, naj KŽK odpovemo zakupno pogodbo, ker je podzakupništvo, ki ga je tudi sam pomagal izvesti, bilo. Poštrak je bil namreč tisti, ki je v imenu lastnika urejal razmerja s kmeti. Pogosto me je klicaril. Imel je tudi veliko voljo, da bi na sodišču pričal za sklad. Toda David Poštrak, ki je izpeljal protizakoniti podzakup, ne more pričati za sklad, zato ga nismo predlagali za pričo. Ga je pa nato za svojo pričo predlagal KŽK,« nam je svojo plat zgodbe predstavila Irena Majcen.
Obrnili smo se tudi na odvetnika Aleša Kolška, ki je od novembra 2019 eden od treh solastnikov KŽK. Po naših informacijah naj bi kmalu po spremembi lastništva Damiana Merlaka prosil za pojasnila v zvezi z zemljiškim sporom s skladom. Eden od vpletenih kmetov je namreč vložil tožbo proti KŽK zaradi motenja posesti. Trdil je, da naj bi imel v letu 2019 po ustnem dogovoru v podzakupu del KŽK-jevih zemljišč. Zanje naj bi plačeval nadomestilo, ker pa podzakup ni dovoljen, naj bi podjetju izdajal fiktivne račune za storitve, domnevno opravljene zanj, KŽK pa njemu fiktivne račune za domnevno prodajo pridelkov. Čeprav naj bi ta zemljišča obdeloval kmet, naj bi subvencije zanje dobival KŽK. Vse to naj bi po kmetovih navedbah urejal David Poštrak. Aleša Kolška smo zato med drugim vprašali, ali je zaradi suma storitve več kaznivih dejanj (ponarejanje poslovnih listin, davčna zatajitev, goljufija s subvencijami na škodo EU, op. p.) Merlaka res prosili za pojasnila v zvezi z opisanim in v zvezi z vlogo Davida Poštraka pri tem. Zanimalo nas je, kaj mu je Merlak odgovoril, ali držijo trditve kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, da ga podjetje KŽK izsiljuje, ker se je v zemljiškem sporu postavil na stran gorenjskih kmetov, kako to, da je račun za Podgorškovo dopustovanje v hotelu Bohinj plačal KŽK, kdaj točno je to storil, so bili o tem vnaprej dogovorjeni …
»Zahvaljujem se za posredovana vprašanja. Kot vam je zagotovo znano, je v teku več postopkov v zvezi s problematiko oziroma vsebino, ki jo izpostavljate v vaših vprašanjih. Prav zaradi tega in zaradi interesov družbenikov in KŽK vam na vaša vprašanja žal ne morem dati odgovorov,« je bilo vse, kar smo izvedeli od Aleša Kolška.
