Pomen, ki ga ima osebno podajanje znanja in zgled učitelja za celostno oblikovanje otrok in mladih, je neprecenljiv, je pred četrtkovim svetovnim dnevom učiteljev izpostavil predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in predsednik etične komisije pri Komisiji škofovskih konferenc EU, škof Anton Jamnik. Vloga učiteljev je v moderni digitalni kulturi nenadomestljiva, je dejal, umetna inteligenca, pa naj bo še tako uporabna, hitra in natančna, ne more nikoli nadomestiti pristnega človeškega stika, ki je ključen za zdrav osebnostni razvoj mladih. Ustvarjalno iskanje, dvom, kritičnost so ključni za osebno rast. Umetna inteligenca lahko človeka odtuji, ga zapre v grobi individualizem, nasprotno pa čustva, navdušenje, različna mnenja, vse, kar doživljamo v pristnih medčloveških stikih, bogati in osmišlja, je stališče komisije za šolstvo strnil škof Jamnik.

Učenje kot »veselo pričakovanje samega sebe«

Papež Frančišek zavrača poskuse prepletanja biološkega in nebiološkega izvora mišljenja, s katerim naj bi se človek zavaroval pred nadvlado umetne inteligence v prihodnosti, je spomnil Jamnik. »Če ločimo zmožnost reševanja problemov od potrebe po razumevanju, izničimo intencionalnost (namernost) in s tem etičnost delovanja,« je citiral papeževo misel, ki jo je ta izrekel na srečanju z znanstveniki Družbe Maxa Plancka. Nekritično pristajanje na tako imenovano hibridno mišljenje ima po mnenju papeža škodljive družbene in etične posledice.

V katoliški cerkvi zagovarjajo stališče, da je človek v svojem jedru bitje odnosa in da se samo prek neposrednih odnosov z drugimi lahko oblikuje njegova edinstvena identiteta. »Tudi v Cerkvi opažamo, celo pri duhovnikih, da prekomerna uporaba interneta ljudi osami, jim jemlje pripravljenost za pogovor, za utemeljevanje svojih stališč, za človeški stik. Pomanjkanje pristnih odnosov in človeškega stika, kot ugotavlja vse več strokovnjakov, pa zlasti ogroža mlade: vodi v poslabšanje duševnega zdravja, v odvisnost in medvrstniško nasilje. Učenje bi zato moralo biti predvsem 'veselo pričakovanje samega sebe',« je pomen odkrivanja in razvijanja talentov ter umetnosti in športa v kurikulih izpostavil škof Jamnik.

O vlogi učiteljev
bi morali več govoriti

O vsem tem in o vlogi učiteljev bi morali zato, kot pravi, pogosteje govoriti, »ne le v okviru pogajanj za višje plače«, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa bi moralo biti eno najpomembnejših ministrstev. Zlasti nevarno bi bilo, če bi se navadili na to, da štejejo le rezultati in uspeh, kajti »človek ne sme nikoli postati kolesce v sistemu«. Tudi škof Jamnik opaža spremembe v obnašanju dijakov in študentov. »Ko se mladi srečajo v naravi, na pohodih, cerkvenih druženjih, potrebujejo več časa, da sploh najdejo stik. Kar ne čudi, saj, kot povedo, na pametnih napravah prebijejo celo po šest, sedem ur na dan. A ko se družijo in izkusijo čar skupnosti, sami opažajo, kako dobro se pri tem počutijo.«

Verskega pouka ali pričakovanj v zvezi z zasebnim šolstvom škofje v tokratni izjavi niso omenili.