Klopi so najnevarnejše gozdne živali v Sloveniji; zaradi vbodov teh majhnih členonožcev je NIJZ letos prejel že 1962 prijav obolenja z lymsko boreliozo in 39 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Poznamo več vrst domorodnih klopov, v Slovenski Istri pa strokovnjaki občasno »ulovijo« še primerek tropske vrste te zajedavske pršice, tako imenovanega dvogostiteljskega klopa (Hyalomma marginatum). Dvogostiteljski klop je razširjen v subtropskem pasu. S podnebnimi spremembami, ki prinašajo milejše zime in daljša poletja, se njegova razširjenost zlagoma pomika proti severu Evrope, kamor pripotuje med perjem ptic selivk. V naši soseščini se je že nastanil na Hrvaškem, v Italiji, zasledili so ga tudi na Madžarskem. V Nemčiji in Avstriji so primerke tega krvosesa prvič prepoznali leta 2018. Po poročanju časnika Der Standard obstajajo indici, da je klop v Avstriji tudi že uspešno prezimil.
Nemec po vbodu zbolel
za klopnim tifusom
Strokovnjaki s pozornostjo spremljajo to vrsto, ker med drugim prenaša krimsko-kongoško hemoragično mrzlico, ki povzroča krvavitve in je smrtna v petih do tridesetih odstotkih primerov. Bolezen je v Evropi že postala endemična na Kosovu. Klop širi tudi druge povzročitelje bolezni. Julija 2019 je po vbodu dvogostiteljskega klopa za klopnim tifusom zbolel moški v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. Strokovnjaki zato vsem, ki jih je vbodel takšen krvoses, svetujejo, naj takoj obiščejo zdravnika.
O dvogostiteljskem klopu smo se pogovarjali z doktorjem bioloških znanosti Tomijem Trilarjem, vodjo kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. »Pri nas domorodne vrste klopov imajo sledeč razvojni krog: nahranjena samica se spusti v listni opad, prebavi hrano, razvije in odloži jajčeca. Iz njih se razvijejo ličinke, ki poiščejo gostitelja in se nasesane spustijo v listje ali podrast, tam prebavijo zaužito kri in se preobrazijo v naslednjo stopnjo – nimfo. Poiščejo novega gostitelja in sesajo kri približno teden dni, nakar se preobrazijo v odraslega samca ali samico. Samci ne sesajo, se pa velikokrat parijo na gostitelju,« uvodoma razloži Tomi Trilar. »Pri Hyalomma marginatum je potek drugačen. Gostitelji ličink in nimf so ptice. Ličinka ostane med perjem in se tam razvije v nimfo, ki se prisesa na istega ptiča. Nahranjena pade v listni opad in se preobrazi v odraslo žival.«
Žrtev zasledujejo več sto metrov
Gozdni klop in druge pri nas udomačene vrste lovijo iz zasede, tropski orjaški klop pa aktivno išče svojega gostitelja, to so praviloma konji, govedo, ovce. Parazit lahko žrtev zazna z razdalje do devetih metrov, za njo se celo požene v tek, kot kakšen pajek, in jo zasleduje več sto metrov. »S svojimi sorazmerno dolgimi nogami se lahko premikajo hitreje, kot krava hodi,« razloži Trilar. Kako lovi svojega gostitelja, je opazoval na dalmatinskih pobočjih med Trogirjem in Splitom. »Ko so kmetje gnali živino na vrhu hriba, smo videli, kako so dvogostiteljski klopi zasledovali krave in jim zlezli po nogi navzgor.«
Ugodne podnebne razmere za razvoj ima v Slovenski Istri do črnokalskega roba. Po podatkih iz zbirke dr. Danice Tovornik, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, je dvogostiteljski klop v Sloveniji imel stalno populacijo, ki pa je z opuščanjem paše na Primorskem izumrla. »Kmetje imajo danes živino v hlevih. Zdaj so okoli Hrastovelj sicer začeli pasti boškarine, vendar na njih še nismo ujeli odraslega osebka. Občasno kakšnega ulovimo pri vzorčenju z rjuho. Kakšnega najdejo na obleki ali ga prinese sprehajalec psov, a to so zgolj naključni primeri,« razloži sogovornik. »Dvogostiteljski klop pri nas več kot očitno ne najde ustreznega gostitelja, na katerem bi se nahranil in nato odložil jajčeca. Nasesana samica jih lahko odloži do 3000, desetkrat več od samice gozdnega klopa.«
V celinskem delu Slovenije nad črnokalskim robom še niso »ulovili« odraslega osebka, kvečjemu na ptico prisesano ličinko ali nimfo. K temu kaže dodati, da slovenska stroka tudi nekoliko tava v temi. V nasprotju z večino evropskih držav Slovenija namreč še ni vzpostavila sistematičnega monitoringa populacije klopov. »Evropski center za nadzor bolezni (ECDC) redno objavlja zemljevide pojavnosti klopov, tudi vrste Hyalomma marginatum. Na zemljevidu je sicer tudi Slovenija, vendar so naša poročila nesistematična, volonterska,« opozori Trilar.
