Današnje politično dogajanje je minilo v znamenju referendumov. Najprej so na dopoldanski tiskovni konferenci v stranki SDS razkrili, da jim je za razpis referendumov o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTVS uspelo zbrati skupno 157.138 overjenih podpisov oziroma nekaj več kot 50.000 podpisov za posamezno pobudo. Kot je pojasnil poslanec SDS Branko Grims, ki je bil še posebej kritičen do zakona o vladi in predvidenega povečanja števila ministrstev, morajo podpise najprej fizično zbrati, vložili pa jih bodo najverjetneje v ponedeljek. Državni zbor nato v sedmih dneh razpiše referendum. Od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni.
Opozicija: Vlada naj deluje gospodarno
Poslanka SDS Alenka Jeraj je ob predstavitvi uspešnega zbiranja podpisov ocenila, da so vsi trije zakoni, o katerih bodo volilci odločali na referendumih, slabi. Glede sprememb zakona o RTVS je bila kritična predvsem zaradi novega načina sestave programskega sveta, ki ukinja neposreden vpliv politike, saj da bo po novem politika prišla noter »skozi stranska vrata« oziroma prek predstavnikov organizacij, na primer Olimpijskega komiteja Slovenije. »Golobova koalicija od začetka mandata načrtno odpravlja dobre odločitve prejšnje vlade,« pa je komentiral poslanec SDS Zvonko Černač.
V SDS kljub opozorilom, da zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času Janševe vlade, v praksi ni izvedljiv, vztrajajo pri njegovi realizaciji. »V kolikor pristojni ne bodo storili tega, kar od njih veleva zakon, so funkcionarji politično odgovorni za opustitev dolžnega ravnanja,« je dejal Černač in na vlado naslovil apel, naj deluje gospodarno in racionalno. V največji opozicijski stranki tako še naprej zavračajo opozorila vodstev domov za starejše in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je predviden kot izvajalec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, da zaradi vsebinskih nedorečenosti in nezagotovljenih vzdržnih virov financiranja zakona ni mogoče izvajati.
Koalicija želi ponovitev
Spremembe zakonov »siromašijo ljudi in njihov položaj«, vztrajajo v največji opozicijski stranki, kjer bi najraje videli, da bi referendumski dan sovpadel bodisi z lokalnimi bodisi s predsedniškimi volitvami. Ne glede na datum pa so prepričani, da kvorum – za veljavnost posameznega referenduma mora glasovati najmanj 340.000 volilcev – ne bo težava. »Referendumi, ki sledijo, so enako pomembni kot državnozborske volitve. Gre za sporočilo, v kakšni državi si želimo živeti. V koaliciji se ukvarjamo z draginjo in vse višjimi cenami, ne pa z delitvami in politizacijo,« pa je aktivnosti opozicije pospremil vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.
Sajovic je očitke glede povečevanja števila ministrstev in domnevne birokratizacije zavrnil, rekoč, da to prihaja s strani, ki je v prejšnjem mandatu v državnih organih na veliko zaposlovala na podlagi članstva v stranki. Poudaril je tudi, da so v koaliciji zakon o RTVS novelizirali zato, ker si ne želijo razkroja javnega servisa. »Vztrajanje pri stanju, kakršno je trenutno na RTVS, pomeni kratkoročen propad ključne medijske hiše v državi, in sicer v škodo novinarske avtonomije, tam zaposlenih ter vseh gledalcev in poslušalcev,« je k temu dodal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Jani Prednik pa je v imenu SD izpostavil, da stranka SDS že od začetka sestave sedanjega sklica parlamenta blokira delo koalicije. »Pred tremi meseci so v proceduro v začetku mandata vložili 35 zakonov in s tem zablokirali delo tako vlade kot koalicije. Spomnimo, da parlamentarne volitve niso tako daleč nazaj in da so volilci na volitvah Janši jasno rekli ne,« je povzel mnenje koalicijskih partneric, kjer pravijo, da so vloženi zakonodajni referendumi dokaz, da v SDS ne prenesejo dejstva, da so morali sestopiti z oblasti. Glede datuma v koaliciji menijo, da bi bila najboljša rešitev ločen referendumski dan, ne izključujejo pa možnosti, da bi referendumi potekali na primer hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, to je 13. novembra.
NSi v blokado davčnih sprememb
Za ločen referendumski dan se je zavzel tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je sporočil, da so v Novi Sloveniji v zakonodajni postopek vložili svoj predlog novele zakona o dohodnini. Predlagali so zvišanje zneskov posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane. S tem manevrom pa so hkrati za nekaj dni prehiteli vlado, ki je 27. septembra skupaj s predlogi še nekaj davčnih zakonov v zakonodajni postopek vložila predlog novele istega zakona. Golobova vlada želi na ta način v prihodnjem letu zaustaviti javnofinančni izpad prihodkov, saj bi sedanji zakon ob polni realizaciji do leta 2025 na letni ravni ustvaril 800-milijonsko luknjo v proračunu.
Dokler je v zakonodajnem postopku predlog NSi, se obravnava vladnega predloga ne more začeti. Koalicija bi lahko predlog NSi sicer po hitrem postopku zavrnila, s čimer bi na vrsto prišel vladni predlog, a je NSi hkrati na svojo lastno novelo že vložila predlog za posvetovalni referendum. To pa pomeni, da je obravnava vladnega predloga odložena za najmanj mesec dni, saj državni zbor prej kot v 30 dneh od vložitve referendumske pobude ne sme glasovati. Zastavlja se torej vprašanje, ali bo koaliciji še letos uspelo sprejeti lastne zamisli. Enako potezo bi namreč lahko v NSi povlekli tudi, ko bo prišel na vrsto vladni predlog, izključen pa ni niti naknadni zakonodajni referendum. Tega skladno z ustavo ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, a se lahko postopki zavlečejo do ustavnega sodišča. Minister za finance Klemen Boštjančič je sicer zavrnil takšno zakasnitev sprejetja sprememb. »Gre za nagajanje vladi ter poceni in demagoško nabiranje političnih točk. Mislimo, da bo novela kljub nagajanju opozicije začela veljati s prvim dnem prihodnjega leta.«
