Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je povedal, da so morali zaradi naravnih nesreč spremeniti prioritete ter proračunske cilje in strategijo prilagoditi tako, da se v čim krajšem času sanirajo posledice poplav in plazov.
V ospredju pomoč pri poplavah
»V ospredju so zato ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah,« je dejal in povedal, da je za odpravo posledic naravnih nesreč prihodnje leto v proračunu predvidenih 1,1 milijarde evrov. Celotni odhodki se sicer zvišujejo za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov, prihodki pa so predvideni v višini 14 milijard evrov.
Ljudje razumejo in si želijo, da bi bila sanacija izvedena čim prej, je menila Suzana Lep Šimenko (SDS), a kot je dodala, sta načrtovani primanjkljaj in potrebna zadolžitev izredno visoka. »Koliko je to sploh verodostojno?« je vprašala in menila, da vlada načrtuje precej na pamet. »S tem, ko načrtujete višje prihodke in višje odhodke, ustvarjate rezervo tudi za razne mahinacije,« je opozorila.
Kaj pa inflacija?
Vprašala je, kaj namerava vlada narediti zaradi visoke inflacije. Rast plač ni niti najmanj primerljiva z rastjo inflacije, je opozorila in menila, da je visoka inflacija sicer ugodna za državni proračun, saj povečuje prilive od davka na dodano vrednost. »Toda zakaj ne bi naredili kaj, da zmanjšamo inflacijo in razbremenimo plače,« je vprašala.
Poslanka v obravnavanem dokumentu pogreša tudi več poudarka skladnemu regionalnemu razvoju. »Ne glede na to, kje si rojen, moraš imeti enake izhodiščne možnosti za razvoj svojih potencialov,« je pojasnila in ugotovila, da gremo ravno v obratno smer. »Investicije v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo, številne investicije ste enostavno prečrtali in zdaj peljete neke nove nekje drugje,« je dejala.
Rado Gladek (SDS) je menil, da bi moral biti predlog proračuna bolj transparenten. Napovedujejo se rekordni izdatki, kot glavni razlog zanje pa navaja obnovo po poplavah, toda pri oceni škode je bilo veliko zmede, je dejal. Ob tem se mu zastavlja vprašanje racionalne porabe sredstev za obnovo. »Se bo ta denar dejansko porabil tako skrbno, kot naj bi to naredil vsak dober gospodar,« je vprašal.
Kupna moč se ohranja
»Sestavljati proračun v času nenehnih kriz je težko,« je odgovorila Monika Pekošak (Svoboda). Opozorila je, da je 90 odstotkov odhodkov v proračunu fiksnih, določenih torej z zakoni, ki so bili večinoma sprejeti že v preteklosti. Poleg tega smo že nekaj časa v obdobju, ko trošimo več, kot imamo prihodkov. »S tem se je treba soočiti,« je dejala.
Drugače kot Lep Šimenko je Pekošak dejala, da je rast plač v Sloveniji trenutno višja od rasti inflacije. Kupna moč prebivalstva se torej še ohranja in če bo inflacija leta 2024 pod štirimi odstotki in nato leta 2025 v razponu od dveh do treh odstotkov, potem meni, da gremo po pravi poti. »Ne moremo imeti maksimalnih pomoči, vzdržne inflacije in proračuna brez primanjkljaja, to ne gre skupaj,« je dejala poslanka Svobode.
Tudi Milan Jakopovič (Levica) je o predlogu sprememb proračuna za leto 2024 dejal, da je odziv vlade dober. Spomnil je na leto 2012, ko se je uvedla restriktivna fiskalna politika in se je hkrati močno poslabšal življenjski standard. »Mislim, da smo se temu zaenkrat izognili,« je dejal.
K predlogu sprememb proračuna za leto 2024 so poslanci SDS in NSi vložili 43 dopolnil, o katerih bodo člani odbora glasovali v nadaljevanju seje. Na dnevnem redu imajo nato še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.
