V celjski splošni bolnišnici nameravajo po številnih zapletih, ob katerih se napovedi o septembrskem začetku operacij na odprtem srcu niso uresničile, na kardiokirurškem oddelku v teh dneh kljub vsemu začeti sprejemati bolnike. Dogovora z UKC Ljubljana in UKC Maribor o pomoči pri vzpostavljanju programa, ki so si jo želeli, Celjani sicer niso dosegli. Tudi pogoji za financiranje programa srčnih operacij v Celju glede na včerajšnja pojasnila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) še niso izpolnjeni, začeli pa so postopek za podpis aneksa k pogodbi s celjsko bolnišnico.

Na ZZZS pričakujejo, da bodo v tem postopku dobili zagotovila ministrstva za zdravje o izpolnjevanju zakonskih pogojev za začetek srčnih operacij v Celju. Do včerajšnjega popoldneva jih še niso prejeli, so nam potrdili. Poleg formalnih je treba v tem primeru izpolniti tudi pogoje za zagotovitev varne obravnave pacientov, so že septembra ugotavljali na zdravstveni blagajni. Na ministrstvu za zdravje so nam včeraj povedali, da ogleda prostorov celjske bolnišnice, kjer bodo opravljali operacije na odprtem srcu, še niso opravili. To bodo storili v najkrajšem možnem času, napovedujejo na ministrstvu, kjer pričakujejo, da bodo v celjski bolnišnici z operacijami počakali do omenjenega ogleda.

Klokočovnik: »Naj delajo svoje, mi pa bomo svoje«

S postopki za aneks k pogodbi med ZZZS in celjsko bolnišnico ni seznanjen, je včeraj dejal Tomislav Klokočovnik, ki vodi celjski kardiokirurški tim. To je stvar ministrstva, ugotavlja. Kirurg po drugi strani opaža, da v UKC Ljubljana in UKC Maribor ponujenega sodelovanja s celjsko bolnišnico v primeru kardiokirurgije ne želijo. Kar je težko razumeti, meni Klokočovnik: »Gre za paciente, gre za zmanjševanje čakalnih vrst.« Od načrtov o srčnih operacijah jih odziv v kliničnih centrih sicer ni odvrnil. »Naj delajo svoje, mi pa bomo svoje.«

V UKC Ljubljana zatrjujejo, da vzpostavljanju centra za kardiokirurgijo v celjski bolnišnici ne nasprotujejo, a bi moral vključevati tako 24-urno oskrbo pacientov kot tudi zdravljenje zapletov po takih posegih. Ministrstvo za zdravje so sicer že večkrat seznanili s tem, da bi lahko odpiranje novih centrov predstavljalo tveganje z vidika zagotavljanja 24-urne kardiokirurške oskrbe, so spomnili. Če bi zaplete pri pacientih iz novega centra zdravili v UKC Ljubljana, bi to bolnišnico dodatno obremenilo, so posvarili. »To bi lahko pomenilo, da bi zaradi dodatne obremenjenosti intenzivnih enot v UKC Ljubljana izvedli manj rednega programa na področju kardiokirurgije, kar bi podaljšalo čakalne dobe,« so poudarili včeraj. Celjski bolnišnici bi lahko pomagali z zagotavljanjem ekipe v pripravljenosti za primere zahtevnih kardioloških posegov, kot je tako imenovani TAVI, so dali vedeti v ljubljanskem UKC. »Prav tako je UKC Ljubljana pripravljen ponuditi možnost enoletnega izobraževanja negovalnega kadra iz SB Celje,« so nam sporočili iz največje bolnišnice. V UKC Maribor celjskih načrtov včeraj niso komentirali, so nam pa potrdili, da dogovora v tem primeru ni.

Spomnimo, da sta bila do projekta dodatnega srčnega centra letos kritična strokovna kolegija kliničnih oddelkov za kirurgijo srca in ožilja v obeh kliničnih centrih. Srčne operacije razen v Ljubljani in Mariboru za zdaj opravljajo še v izolskem Medicorju, že ob vzpostavljanju omenjenega tretjega centra pa so se v zdravstvu pojavljali pomisleki o drobljenju teh zahtevnih zdravljenj.

Celjani so vztrajali, odločila je vlada

Klokočovnik je srčne operacije v prostorih celjske bolnišnice opravljal že lani, a je takrat deloval pod okriljem svojega zavoda Kardio Klokočovnik. Posege je ustavil, potem ko jih na zdravstveni blagajni brez ustrezne pravne podlage niso želeli plačati, na ministrstvu za zdravje pa so vlogo Kardia Klokočovnik za dovoljenje za bolnišnično dejavnost v Celju – operacije so se lani začele brez ustreznega dovoljenja – kasneje zavrnili. V Celju se svojim načrtom o kardiokirurgiji po lanskem spodletelem poskusu niso odpovedali, vlada pa jim je letos pritrdila z uredbo, s katero je tamkajšnji bolnišnici odmerila sto operacij na odprtem srcu na letni ravni. V dokumentaciji ministrstva, ki smo jo junija pridobili na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ni bilo vsebinske presoje o smotrnosti operacij v Celju, če odštejemo zagotovila tamkajšnje bolnišnice. Od ministrstva za zdravje smo to jesen zahtevali še novejšo korespondenco in dokumente, povezane s srčnimi operacijami v Celju, a so nas zavrnili, češ da s tovrstnimi informacijami ne razpolagajo. Na odločitev se bomo pritožili.

Pri vzpostavljanju celjskega programa se je letos zatikalo pri zagotavljanju opreme in kadrov, v bolnišnici pa so se na koncu v obeh primerih vrnili k sodelovanju s Klokočovnikom. Kirurg pri njih tokrat deluje v dopolnilnem delovnem razmerju, poleg njega pa bo operacije opravljal še kirurg Marko Jovanović. Do konca leta jih nameravajo opraviti 50. Za medicinsko opremo so porabili dobrih 669.000 evrov z DDV, navajajo v bolnišnici, 12-mesečno pogodbo o najemu medicinske opreme v vrednosti 253.272 evrov z DDV pa so sklenili s Kardiem Klokočovnik. S tem najemom so se izognili dodatni investiciji v opremo, potezo pojasnjujejo v bolnišnici.