Evropska agencija za okolje (EEA) je danes objavila novo poročilo o onesnaženosti zraka in zdravju otrok, ki kaže na neuspeh Evrope pri soočanju z onesnaženostjo zraka. Ena ključnih ugotovitev poročila je, da onesnaženost zraka v Evropi povzroči več kot 1200 prezgodnjih smrti na leto pri osebah, ki so mlajše od 18 let, prav tako pa znatno poveča tveganje za bolezni v odrasli dobi. »Onesnaženost zraka povzroča tudi nizko porodno težo, astmo, zmanjšano delovanje pljuč, okužbe dihal in alergije pri otrocih in mladostnikih ter večje tveganje za kronične bolezni pri odraslih,« opozarja agencija.
Podatek o številu prezgodnjih smrti se nanaša na države članice EEA, kar poleg članic EU zajema še Švico, Norveško, Islandijo, Liechtenstein in Turčijo, ter države, ki z EEA sodelujejo, to pa so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Študija tako ne vključuje nekaterih velikih evropskih industrijskih držav, kot sta Rusija in Velika Britanija, kar pomeni, da je skupno število smrtnih žrtev v celotni Evropi verjetno še višje.
Glavni zdravstveni problem Evropejcev
Emisije ključnih onesnaževal zraka so se sicer po navedbah agencije v zadnjih desetletjih zmanjšale, vendar pa raven onesnaženosti zraka v Evropi še vedno ni varna in ostaja glavni zdravstveni problem prebivalcev. Leta 2021 je bilo denimo po ugotovitvah agencije 97 odstotkov mestnega prebivalstva v Evropi izpostavljenega koncentracijam drobnih trdnih delcev, ki so presegale smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). O najvišjih koncentracijah delcev so poročale države na vzhodu srednje Evrope in Italija, predvsem zaradi kurjenja trdnih goriv za ogrevanje gospodinjstev in njihove uporabe v industriji. Podobno skrb vzbujajočo sliko kažejo tudi preliminarni podatki za lansko leto: pri koncentracijah delcev PM10 je vseh 34 vključenih evropskih držav poročalo o koncentracijah nad dnevno in nad letno priporočeno vrednostjo WHO.
Slovenija se je glede na koncentracije delcev PM10 leta 2021 uvrstila nekje na sredo držav članic EEA in ob tem ni presegla predpisane dnevne mejne vrednosti EU za koncentracije delcev PM10, je pa presegla smernice WHO. Pregledovalnik zraka v evropskih mestih, ki razkriva kakovost zraka v zadnjih dveh letih, je pokazal tudi, da sta se slovenski mesti Ljubljana in Maribor v raziskavi uvrstili v skupino evropskih mest, kjer je kvaliteta zraka glede na povprečno letno koncentracijo delcev PM2,5 ocenjena kot zmerna. Maribor se je na lestvici 375 evropskih mest od tistih z najmanj do tistih z najbolj onesnaženim zrakom uvrstil na 240. mesto, za italijanski Palermo in pred Neapelj, Ljubljana pa na 285. mesto, za poljski Gdansk in pred Elblag.
Škodljive že nižje koncentracije
Ali to pomeni, da z onesnaženostjo zraka pri nas nimamo posebnih težav? »Zakonsko gledano je na uradnih merilnih postajah stanje v redu, splošen trend je, da se količina onesnaževal znižuje. Vendar pa je vse več dokazov, da so škodljive že zelo nizke koncentracije, zato bi morali okrepiti zakonodajo tako na ravni EU kot na nacionalni ravni,« opozarja Marjeta Benčina, strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus, društvu za sonaraven razvoj. Prav zdaj imamo po njenih besedah tudi priložnost, da zakonodajo uskladimo z ugotovitvami znanosti o škodljivosti nižjih koncentracij onesnaževal.
»Na EU ravni se sprejema direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki jo bodo morale v svojo zakonodajo prenesti vse članice. Prvi predlog zakonsko dovoljenih koncentracij onesnaževal se sicer ni približal smernicam WHO. Upamo, da bo pomlad prinesla zakonodajo, ki bo usklajena s stroko in ki bo državljanom prinesla čist zrak, ki je osnovna človekova pravica,« je poudarila.
