Državni zbor mora zdaj v roku enega leta sprejeti popravek zakona. Ker se dotlej, skladno z odločbo ustavnega sodišča, neustavne določbe še vedno uporabljajo, bodo v Levici koalicijskim partnerjem predlagali, da novelo zakona sprejmejo v najkrajšem možnem času.
V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda so že napovedali, da se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe.
Odločitev pozdravljajo v poslanski skupini SD
"Žal je naša tradicionalna družba zahtevala kar 20 let razgovorov, pregovorov, da bi končno prišli do te odločitve. Tudi ustavno sodišče je dolgih pet let o tem odločalo, kar pomeni, da je šlo za težko pravno vprašanje, kljub temu da je bilo nam vselej jasno, da na osnovi spola ne bi smeli diskriminirati," je dejala Meira Hot.
»Popravila se je ena največjih krivic«
V stranki Levica so zapisali, da se bo s presojo ustavnega sodišča »popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere. Zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 bo ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah,« so zapisali.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je dejal, da ima vsaka ženska pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status: »23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive.«
»Želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti,« pa je zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
V NSi negativno presenečeni
Nad odločitvijo ustavnega sodišča pa so negativno presenečeni v opozicijski NSi. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to pa je po njenem mnenju to, da ima otrok oba starša. V tem primeru se bo "otroke dalo kupiti", kar ni prav, je še dejala.
Spomnimo
Aprila 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Po sprejetju novele zakona je 34 poslancev opozicije zahtevalo referendumsko presojo in referendum je potekal 17. junija 2001. Volilci so takrat spremembe zavrnili z 72,36 odstotka, volilna udeležba je bila dobrih 35 odstotkov.
Oktobra 2020 je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je enako storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa s petimi glasovi proti enemu presodilo, da je ureditev neustavna. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.
