Okužbe dihal zadnje tedne naraščajo. V večini pediatričnih ambulant in v ambulantah družinske medicine že zaznavajo povečan obisk pacientov, so pokazala naša poizvedovanja. Vrh zagotovo še ni dosežen; stroka pričakuje, da bo število obolelih naraslo ob vstopu v hladnejše zimsko obdobje.

Slovenija je pri precepljenosti proti gripi vseskozi na evropskem repu. V predpandemskem letu 2019 se je cepila manj kot petina prebivalcev, starih 65 let ali več. Povprečje držav EU je bilo 36 odstotkov, je razvidno iz primerjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po začasnem zvišanju med pandemijo – v sezoni 2021/2022 se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje cepila skoraj četrtina prebivalcev v tej starostni skupini – je delež cepljenih prejšnjo sezono spet padel na slabo petino.

Kolikšno je letošnje zanimanje? »Cepljenje proti gripi je na približno enaki ravni kot pred epidemijo covida, kar je absolutno premalo in precej manj kot v drugih evropskih državah,« odgovarja Urška Sedmak, direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Cepljenja proti covidu je pomembno manj, je dodala. Drugod po državi so razmere podobne. »Zanimanje za cepljenje proti covidu-19 je veliko manjše, kot smo bili vajeni doslej. Malo je tudi zanimanja za cepljenje proti gripi,« ugotavlja Marijana Cigala, direktorica dravograjskega zdravstvenega doma.

Čeprav so nekateri pacienti že prej izkazali zanimanje za cepljenje, so v Novi Gorici šele ta mesec začeli cepiti proti gripi. Po besedah strokovne vodje tamkajšnjega zdravstvenega doma Eve Brecelj so počakali zato, »da bi zaščita cepljenih vztrajala vso sezono gripe«.

V Zdravstvenem domu Ljubljana so od začetka septembra proti gripi cepili nekaj več kot 2500 (večinoma starejših) oseb, od začetka leta so proti covidu cepili okoli 1200 oseb. »Število cepljenj, predvsem proti sezonski gripi, bo v prihodnjih treh tednih poraslo,« so optimistični, saj se pacienti po njihovem opažanju za tako zaščito ponavadi odločajo novembra. »Želeli bi si, da bi več ljudi prepoznalo, da je cepljenje odličen način zaščite pred nalezljivimi boleznimi, ki zmanjša obolevnost in zaplete ob okužbi. Opažamo pa, da letos ljudje manj dvomijo o učinkovitosti cepljenja.«

Hitro polnjenje
ljubljanskih terminov

Cepljenje proti gripi in covidu-19 v ZD Ljubljana poteka v ambulantah osebnih zdravnikov, na voljo je tudi »skupinsko« cepljenje po enotah in v cepilnem centru v enoti Center, kjer je mogoče sočasno cepljenje proti gripi in covidu-19. Najbližji termini so že zasedeni. Prvi, ki so še prosti, so na voljo v soboto, 18. novembra, je bilo včeraj razvidno s spletne strani zdravstvenega doma. Tam izpostavljajo tudi, da se v njihovem cepilnem centru ni mogoče cepiti samo proti gripi. Sicer pa se je treba na cepljenje v ljubljanskem centru predhodno naročiti, bodisi elektronsko ali po telefonu.

Na Gorenjskem omogočajo cepljenje brez naročanja, in sicer v zdravstvenih domovih Kranj, Jesenice, Škofja Loka in Bled, množično cepljenje je že potekalo v kranjski vojašnici. »Odziv je bil zelo dober, saj se je cepilo 743 oseb proti covidu in 1025 proti gripi,« so odgovorili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske.

Večina zdravstvenih domov cepljenje proti gripi in covidu-19 organizira v cepilnih centrih enkrat do štirikrat na teden. V Ajdovščini ne gre brez naročanja. »Interesenti se lahko naročijo osebno pri informacijskem pultu ali po telefonu. Takrat prejmejo termin za cepljenje,« pravi direktor Egon Stopar. Ponekod se je mogoče cepiti ob obisku pri osebnem zdravniku, na domu cepljenje izvaja patronažna služba novomeškega zdravstvenega doma.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se ni prijelo

Starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom utegne okužba s pnevmokokom povzročiti pljučnico, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Cepljenje je zato za te prebivalce od lani brezplačno. Zanimanja za tovrstno zaščito je zelo malo, kažejo zbrani podatki. V ljubljanskem zdravstvenem domu so do preteklega petka proti pnevmokoknim okužbam cepili le 64 oseb, večinoma otrok, pri katerih je to cepljenje v Sloveniji že bolj ustaljeno. V številnih manjših zdravstvenih domovih niso zaščitili nikogar. V tem kontekstu pozitivno izstopa slovenjebistriški zdravstveni dom, kjer so proti pnevmokoknim okužbam cepili 61 oseb, le tri manj kot v Ljubljani.

NIJZ starejšim osebam in kronično bolnim to jesen priporoča, da se hkrati cepijo proti gripi in pnevmokoknim okužbam. V nekaterih zdravstvenih domovih tega ne morejo urediti na en mah. V Hrastniku, Ormožu in Novem mestu, na primer, se morajo pacienti na cepljenje proti pnevmokoknim okužbam naročiti pri osebnem zdravniku, cepljenja proti gripi in covidu pa potekajo v cepilnem centru.

Aktivno vabljenje prej
izjema kot pravilo

Z osebnim vabljenjem je mogoče bistveno povečati zanimanje za zaščito s cepljenjem, sploh če k temu pacienta spodbudi osebni zdravnik. Takšnega aktivnega vabljenja v Sloveniji skorajda ni. Izstopa Zdravstveni dom Hrastnik, kjer na cepljenje aktivno vabijo osebe, stare 65 let in več, posebej ranljive in kronične bolnike ter oskrbovance v domovih starejših. Zdravstveni dom Ajdovščina in Zagorje ob Savi aktivno vabita stanovalce domov za starejše.

Paciente s povečanim tveganjem težkega poteka bolezni na sezonsko cepljenje večinoma opominjajo osebni zdravniki med obiskom ambulante. Nekateri zdravstveni domovi cepljenje oglašujejo še v medijih in na družbenih omrežjih. »Bolnikov nismo posebej seznanjali (z možnostmi sezonskega cepljenja, op. p.), saj imamo že vrsto let zelo primerljivo število cepljenih, ki poznajo način dela v ambulantah in že sami povprašajo, s katerim datumom bomo začeli cepiti,« so nam sporočili iz Zdravstvenega doma Izola. »Opažamo tudi, da si pacienti preberejo priporočila glede cepljenj, ki so javno dostopna na spletnih straneh NIJZ.« V Izoli se je treba na cepljenje naročiti, poteka enkrat tedensko v ambulantah družinske medicine.

Proti gripi bodo cepili tudi v bolnišnicah

Z zadnjimi spremembami vladne uredbe o programih v zdravstvu se cepljenje proti gripi seli tudi v bolnišnice. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so doslej proti tej nalezljivi bolezni cepili samo odrasle, pa bodo lahko v prihodnje cepili tudi otroke. Bolj odmaknjeno je uresničevanje večletnih idej, da bi se lahko prebivalci po vzoru držav z višjo precepljenostjo cepili tudi v lekarnah. Na ministrstvu za zdravje so v preteklosti ocenjevali, da je cepljenje že dovolj dostopno, a so v zadnjem času vendarle dopuščali tudi možnost omenjene širitve na lekarne. V zdravstvenem resorju za zdaj načrtujejo, da bodo do konca leta 2024 preučili možnost vzpostavitve takšnih cepilnih mest. Na njih bi prebivalce cepili proti sezonski gripi.

»Čim enostavnejši bo dostop do cepljenja, več ljudi se bo zanj odločilo,« ugotavlja infektolog dr. Franc Strle. Napovedi širjenja mest, kjer se je mogoče cepiti, so po njegovem torej dober znak. Pri tem pa bo treba, je opozoril, izpolniti tudi nekatere pogoje: ob širjenju bo treba zagotoviti hladno verigo za cepivo pa tudi ustrezno pomoč ob morebitnih neželenih učinkih po cepljenju. Spodbujanje k cepljenju je na drugi strani tek na dolge proge. »S tem se je treba ukvarjati iz leta v leto. To je edini način,« je poudaril sogovornik.

V Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) izpostavljajo, da se je smiselno odzvati na priložnosti cepljenja proti covidu-19 in gripi. To še posebej velja za ljudi, pri katerih je tveganje za težji potek teh obolenj večje, so poudarili oktobra. Spomnili so tudi na nepredvidljivost, ki se je pokazala ob kroženju virusov v prejšnji sezoni. Državam so v ECDC skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo za Evropo priporočili, naj poskrbijo, da bo cepljenje proti covidu-19 in gripi za posebej ogrožene prebivalce zlahka dostopno.