»Bolnišničnim okužbam se še vedno namenja premalo pozornosti,« ugotavlja Adela Postružnik, zastopnica pacientovih pravic v UKC Maribor. Poleti je obravnavala starejšega bolnika, ki se je med hospitalizacijo okužil, nakar so ga vrnili v domačo oskrbo. Ker je bila njegova soproga preobremenjena, je zastopnico prosila za pomoč. »Bolnišnice sicer imajo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, vendar se pogosto dogaja, da je obravnava teh pacientov premalo koordinirana,« pravi zastopnica.
Pandemija covida-19 je negativno učinkovala tudi na preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Po podatkih iz avgusta lani objavljene študije harvardske medicinske fakultete se je število bolnišničnih okužb od marca do decembra 2020 v analiziranih bolnišnicah v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pred pandemijo povečalo za 43 do 60 odstotkov. Bistveno povečanje okužb je v letih 2020 in 2021 zaznal tudi ameriški center za nadzor bolezni (CDC). Upadlo je le število okužb z bakterijo Clostridium difficile, ki kolonizira prebavni trakt. To zmanjšanje je bilo po prepričanju epidemiologov CDC posledica boljše higiene rok in ust, uporabe zaščitnih mask in poostrenih higienskih ukrepov v zdravstvu.
Covid povečal pritisk
na bolnišnice
Epidemija koronavirusne bolezni je tudi v Sloveniji negativno vplivala na pojavnost in obravnavo bolnišničnih okužb. »Razmere so se spremenile. Na voljo je manj zdravstvenega kadra, pritisk na bolnišnice je večji. Infrastruktura je dotrajana in neustrezna, imamo večinoma večposteljne sobe, izolacijskih sob je le za peščico. Premalo je sanitarij, tušev, premalo je bolniških postelj na oddelkih – pacienti posledično obtičijo v urgentnih ambulantah tudi več kot en dan,« razloge našteva Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana.
Javno dostopni podatki o razmerah na področju bolnišničnih okužb v Sloveniji so stari več kot pet let in so iz nacionalne presečne raziskave, ki jo je NIJZ objavil novembra 2017. Iz te raziskave izhaja, da je najmanj eno bolnišnično okužbo staknilo 4,4 odstotka pacientk in pacientov, dodatnih 2,2 odstotka se jih je sočasno zdravilo zaradi bolnišničnih okužb. Najpogostejše so bile okužbe pljuč, kirurških ran in sečil. Delež bolnikov z bolnišničnimi okužbami je bil najvišji v enotah za intenzivno zdravljenje in je znašal 32,6 odstotka. Najpogostejši povzročitelji so bili Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Streptococcus spp.
»Na NIJZ koordiniramo epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo, ki je metodološko usklajeno s protokoli Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Slovenske bolnišnice sodelujejo prostovoljno,« je pojasnila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po njenih besedah namerava NIJZ prihodnje leto izpeljati novo nacionalno presečno raziskavo bolnišničnih okužb v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Poleg tega koordinira epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane, ki je v času pandemije covida-19 zaradi preobremenjenosti bolnišnic skoraj popolnoma zamrlo, in epidemiološko spremljanje okužb, povzročenih z bakterijo Clostridium difficile.
Na vprašanje, kakšne so trenutne razmere glede bolnišničnih okužb in kakšni so najbolj aktualni podatki, je Klavsova citirala omenjeno raziskavo iz leta 2017. Novejših nima. V tem kontekstu kaže izpostaviti priporočilo te raziskave, da naj ministrstvo za zdravje zagotovi NIJZ zadostna sredstva za vzpostavitev nacionalnega sistema epidemiološkega spremljanja bolnišničnih okužb, kakršnega poznajo številne države EU. Na Dnevnikovo vprašanje, kakšno je trenutno stanje glede tega nacionalnega sistema spremljanja, se je Irena Klavs izognila neposrednemu odgovoru. Zapisala je: »Naslednjo nacionalno presečno raziskavo bolnišničnih okužb bomo izvedli v letu 2023.«
Bolnišnice hočejo
profesionalno službo
Pediatrinja Mrvič iz UKC Ljubljana je bila bolj neposredna. »Absolutno se zavzemamo za poenoteno spremljanje bolnišničnih okužb na nivoju države, kar je tudi predlog v novem zakonu o nalezljivih boleznih,« je odgovorila Dnevniku. »Zavzemamo se za profesionalno službo z zaposlenimi, ki bi pripravljali smernice, postavili enotno informacijsko podporo za vse bolnišnice in seveda, da bi na nivoju bolnišnic imeli dovolj kadrovskih, finančnih, prostorskih zmogljivosti, ki bi omogočale sprotno spremljanje, analizo in izvajanje korektivnih ukrepov ob bolnišničnih okužbah.«
Pred covidom se je v Evropski uniji vsako leto v bolnišnicah z raznimi virusi in bakterijami okužilo 2,6 milijona bolnikov, od tega jih je približno 91.000 umrlo. Najpogosteje v bolnišnicah pride do okužb sečil, pljučnice, okužbe kirurških ran in krvi.
