Kmetje so 24. marca izpeljali vseslovenski opozorilni traktorski protest. Vmes so se s predstavniki vlade pogajali o stavkovnih zahtevah, a ker z doseženim niso zadovoljni, bodo 25. aprila protestirali v središču Ljubljane. Če tudi to ne bo zaleglo, v nadaljevanju ne izključujejo niti zaprtja prestolnice.
Predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so včeraj na Igu vladnim institucijam sporočili, da so opustili po njihovem neplodna pogajanja in da bodo za slab mesec zamrznjene protestne aktivnosti oživili. V torek, 25. aprila, se bodo tako pet čez dvanajsto v središču Ljubljane zbrali kmetje iz vse Slovenije. Okoliški se bodo tja pripeljali s traktorji.
Kmetje proti diktatu okoljevarstvenikov
Po opozorilnem protestnem shodu 24. marca je predstavnike kmetijskih nevladnih organizacij sprejel tudi predsednik vlade Robert Golob in obljubil, da se bodo potrudili najti rešitve za težave kmetov. Med drugim jih žuli, da jim okoljevarstveniki odrejajo, kaj smejo početi na svoji zemlji. Če bodo ukrepi in režimi na območjih Nature 2000 sprejeti v predlagani obliki, jim bo, pravijo kmetje, kmetovanje onemogočeno. To zlasti velja za Ljubljansko barje, zato so nadaljevanje protestnih aktivnosti predstavniki kmetov včeraj napovedali na Igu.
»Ig je potencialna žrtev nedemokratičnega odločanja, kako nekomu odvzeti njegovo delo. Z uvedbo obveznega režima Nature 2000 bi posegli v nekaj, kar je sveto: kmetu bi vzeli plačo, okolju skrbnika in potrošniku hrano,« je poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Ogrožene kmetije z večstoletno zgodovino
Pod taktirko ministrstva za naravne vire in prostor ter zavoda za varstvo narave so nameravali že letos, ne da bi kmete o tem poprej obvestili in se z njimi uskladili, na barjanskih travnikih močno omejiti kmetovanje, da bi s tem zavarovali ogroženega metuljčka okarčka. Na območjih Nature 2000, ki so jih začrtali naravovarstveniki, bi bila košnja pred 1. avgustom prepovedana, prepovedano bi bilo tudi mulčenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev …
Kaj bi te prepovedi pomenile v praksi, nam je pojasnil Jan Modic, mladi prevzemnik ene od barjanskih kmetij, katere zgodovina sega v leto 1724. Takrat so namreč začeli kmetovati njegovi predniki. »Izvajanje načrtovanega režima so za leto dni sicer odložili, toda to ni rešitev. Če bomo v prihodnje lahko kosili šele po 1. avgustu, ta krma ne bo več uporabna za živino, saj se bo trava polegla, vsebovala bo tudi plesni. Lahko jo bomo le zavrgli ali jo uporabili za nastilj. Posledično bomo prisiljeni zmanjšati stalež živine. Trenutno imamo v hlevu 150 glav govedi, obdelujemo pa 60 hektarjev zemljišč, od tega jih je dobra tretjina na območjih, ki so jih zarisali v sklopu ukrepov Nature 2000. Že doslej smo pri kmetovanju dosledno spoštovali okoljske in podnebne ukrepe, ki so nam jih predpisali, a očitno niso bili dovolj, da bi z njimi zavarovali naravo,« ugotavlja Jan Modic, ki sodi med redke gospodarje slovenskih kmetij, mlajše od 40 let. Mladih prevzemnikov je namreč pri nas le 4,6 odstotka, v Avstriji pa kar 22 odstotkov.
Skrivalnice
Kmetijske nevladne organizacije pristojne že dalj časa pozivajo, naj jim posredujejo strokovna izhodišča in merila za določitev območij okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT), na podlagi katerih so, domnevno na zahtevo evropske komisije, površine OOTT določili na novo. Zahtevane dokumente so jim obljubili že za marec, a jih še vedno niso dočakali. Slovenija je od evropske komisije prejela tudi tako imenovani travniški opomin. Poročati ji je morala, kako se bo nanj odzvala. Ministrstvo za naravne vire in prostor zahtevo kmetov, naj jim posreduje tudi te dokumente, obravnava po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Le kaj skriva?
»Tako strogi ukrepi in še hujši režimi brez kakršnih koli dokazov, to ne gre,« je kritična direktorica Kmetijske zadruge Ig Helena Žučko. »Za dokaze smo že večkrat zaman prosili. Iz nas se ne bo nihče norčeval. Skrajni čas je, da stvari vzamemo v svoje roke. Ta ignorantski odnos vladnih predstavnikov je le eden od razlogov za opustitev pogajanj z njimi. Pika na i pa je bila nedavna vložitev predloga novele zakona o zaščiti živali v parlamentarno obravnavo,« je dodala Žučkova. »Ta zakon je norčevanje iz stroke in rejcev. Upravi za varno hrano nalaga financiranje tečajnikov, ki bodo vdirali na naše kmetije in nas nadzorovali, kako ravnamo z živalmi. S tem bodo največ izgubili potrošniki, kajti denarja bo zmanjkalo za tisto, kar je primarna skrb inšpektorjev uprave, to je nadzor varnosti in kakovosti živil. Dovolj je!« je bil odločen tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
