Nemudoma po predčasnem odpoklicu, 12. septembra lani, je moral Tomaž Kokot zapustiti pisarno generalnega direktorja Pošte Slovenije. S svojo nekdanjo delodajalko je od takrat v sporu. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je sprožil pravdo, v kateri terja ničnost sklepa nadzornega sveta o njegovi razrešitvi z direktorskega položaja in še izplačilo dodatne odškodnine. Tožbeni zahtevek je postavil na nenavadne temelje.

Kokotovo imenovanje na vrh državnega podjetja je bilo tipičen primer političnega kadrovanja vlade Janeza Janše. Danes 35-letni Kokot, član SDS in lokalni politik iz Poljčan, je marca 2021 najprej postal član in zatem predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije. Že čez nekaj tednov je prestopil v poslovodstvo in zasedel položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Podelitev polnega mandata je zatem za več mesecev zavrla okoliščina, da ni izpolnjeval statutarno predpisanih pogojev, in sicer ni imel pet let izkušenj z vodenjem velikih gospodarskih družb. V času kandidature je bil zgolj samostojni podjetnik in izvršni direktor manjšega družinskega podjetja FlawlessCode.

Pogodbe o zaposlitvi ni prebral

Kokotovo ustoličenje so zatem omogočili odstopi in zamenjave članov nadzornega sveta, najem kadrovske agencije Competo in pravno mnenje, ki ga je spisal Franci Matoz, odvetnik SDS in Janeza Janše. Matoz zastopa Kokota tudi v predmetnem pravdnem postopku.

Pogodbo o zaposlitvi na položaju generalnega direktorja je Kokot podpisal 14. februarja lani. Prinesel jo je Ervin Renko, predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije in bratranec generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. Ali je pred podpisom prebral pogodbo, je vprašala predsedujoča okrožna sodnica Katja Klug Grobin. »Vsebinsko sem jo preletel, najbolj me je zanimala pravilnost datumov,« ji je odgovoril tožnik. Tik pred podpisom pogodbe o zaposlitvi naj bi še vprašal Renka, kakšna odškodnina mu pripada v primeru razrešitve brez utemeljitve. »Povedal mi je, da mi pripada odpravnina v višini šestih plač in še vse plače do konca mandata. S tem sem se strinjal in pogodbo sva podpisala,« je rekel Kokot.

Trdi, da je bil prisiljen v podpis sklepa o odpoklicu

Po nastopu vlade Roberta Goloba je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo moral posloviti iz poslovodstva Pošte Slovenije. Slovenski državni holding (SDH) je najprej naročil neodvisen pravni pregled postopkov njegovega imenovanja, pregled je opravila Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji. Revizija je razkrila, da nadzorni svet »ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti«. SDH se je na te ugotovitve odzval tako, da je najprej zamenjal tri od petih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, med drugim predsednika Renka. Nasledila ga je Urška Kežmah.

Po poročanju medijev je bil Kokot sprva pod določenimi pogoji pripravljen sporazumno zapustiti Pošto, vendar ni uspel skleniti zanj zadovoljivega sporazuma z nadzorniki. Septembra lani so ga odpoklicali. Na njegov položaj so mesec dni kasneje imenovali Marka Cegnarja. Kokot v tožbi terja, naj sodišče ugotovi ničnost sklepa nadzornega sveta Pošte Slovenije o njegovem odpoklicu, in sicer zaradi očitka, da je bil prisiljen v podpis sklepa. »Napaden sklep nadzornega sveta ni ničen, ker ni v nasprotju s temelji pravnega reda,« je včeraj trdila pooblaščenka Pošte Slovenije, odvetnica Danica Čuk.

V stranki so pričakovali razrešitve direktorjev

Zakaj je tik pred podpisom pogodbe o zaposlitvi vprašal predsednika nadzornega sveta Renka, kakšna odpravnina mu pripada v primeru razrešitve brez razloga, je svojega klienta vprašal Matoz. »Ker je bilo ozračje v Sloveniji tedaj zelo naelektreno. Zaradi leve politične opcije in nekaterih medijev smo bili direktorji različnih družb dnevno na tnalu, v negativnem smislu,« mu je odgovoril Kokot. »Jaz, stranka in preostali direktorji smo pričakovali, da bomo ob zmagi levega političnega pola prvi razrešeni s funkcij. Odpravnina in plače do konca mandata bi mi zagotovile človeško dostojanstvo, obstoj in preživetje.«

Seštevek zneskov plač in drugih prejemkov do iztega celotnega direktorskega mandata, ki jih terja v tožbi, znaša 432.301 evro. Pošta Slovenije je Kokotov tožbeni zahtevek zavrnila z oceno, da je že prejel odpravnino, ki mu je pripadala v primeru predčasnega odpoklica.

Na včerajšnjem naroku se je izkazalo, da ima Kokotov tožbeni zahtevek bistveno pomanjkljivost. Določila o izplačilu vseh plač do izteka mandata, v primeru razrešitve brez navedbe razloga, v podpisani pogodbi namreč ni. »Vsebuje samo odpravnino v višini šestkratnika mesečnih dohodkov, izračunanih iz povprečja plačil v zadnjih 12 mesecih,« je ugotavljala sodnica. Potem je sporočila, da je zadeva zrela za razsojo. Zavrnila je vse dodatne dokazne predloge, med drugim zaslišanje Renka.

Sodbo bo izdala pisno.