V nekaterih občinah, predvsem v Mislinjski dolini, se glasno pritožujejo nad (pre)počasnim izvajanjem infrastrukturnih naložb, ki bi odpravile posledice lanskih poplav. Z ljubljanskega zornega kota potekajo postopki po načrtih, na nekaterih področjih celo prehitevajo časovnico. Denimo pri odkupu za rušenje predvidenih nepremičnin in izplačilu odškodnin. Prva izplačila so najprej napovedovali v drugih polovici tega meseca, dejansko so jih nakazali že konec oktobra.
»Do danes so bile izplačane odškodnine za 22 objektov v skupni vsoti približno 7,5 milijona evrov,« je zadovoljen Boštjan Šefic, državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. »Priprave pogodb potekajo tekoče in brez zastojev, izplačila bo (ministrstvo za naravne vire in prostor, op. p.) opravilo najkasneje v 30 dneh po podpisu.« V prihodnjih tednih bodo odškodnine izplačali še 34 lastnikom nepremičnin, umeščenih na seznam za odstranitev. Če bo potekalo vse po načrtih, bodo v prvem trimesečju prihodnjega leta izplačane vsem upravičencem.
Najprej skrajšali seznam, zdaj ga podaljšujejo
Skupno število za rušenje predvidenih nepremičnin se vseskozi spreminja. Sprva jih je bilo na seznamu 343, a so nato po dodatnih preverjanjih z njega umaknili 85 objektov, tako da jih je ostalo 258. Za skoraj vse so že pridobili cenitve, kar je izjemen dosežek, če upoštevamo neuradni podatek, da je Dars v svoji poslovni zgodovini pridobil okoli 600 cenitev za odkup zemljišč v procesu gradnje avtocestnega omrežja.
Število cenitev se bo še povečevalo, svet za obnovo je namreč evidentiral še 35 objektov v naselju Pohrastnik v občini Šoštanj, poleg tega so včeraj prejeli tudi 13 dopolnjenih strokovnih mnenj državne tehnične pisarne za objekte v drugih občinah, ki ležijo na poplavno ogroženih območjih in jih bo najverjetneje treba odstraniti. Možno je, da se bo seznam podaljšal še za vsaj 22 nepremičnin.
Šefic ugotavlja, da je zanimanje za nadomestno gradnjo majhno, saj je bilo do zdaj izdanih le pet gradbenih dovoljenj zanjo. Upravičenci se raje odločajo za izplačilo odškodnin, z njimi so doslej sklenili 82 pogodb. Ljudje večinoma sami prevzemajo pobudo za gradnjo bodočih domov, pri čemer jim država pomaga pri komunalni opremi (ustreznih) parcel. »Večina si želi urediti dom po lastnih zamislih, tipske gradnje so nekoliko manj fleksibilne,« razmišlja državni sekretar.
V vladni službi so seznanjeni tudi s posameznimi primeri, ko si upravičenci s predvideno odškodnino ne bodo mogli zagotoviti novega bivališča, ker je ocenjena vrednost uničenega poslopja prenizka. »V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi zanje že iščemo rešitve,« zagotavlja Šefic.
Dolgoročna sanacija vodotokov bo največji izziv
Velik zalogaj bo ustrezna dolgoročna sanacija ogroženih vodotokov. Do junija so se na njih izvedli nujni ukrepi za zagotovitev ustrezne pretočnosti in za zavarovanje brežin. Zdaj morajo priti na vrsto bistveno večje investicije. »Projekti iz načrta za okrevanje in odpornost so skoraj že pripravljeni, razpisi so v pripravi, z deli bi lahko pričeli v prihodnjem letu, vključno z zadrževalniki,« napoveduje Šefic. »V vladni službi se zavzemamo tudi za izvedbo začasnih ukrepov, s katerimi bi se zaščitilo tistih 85 objektov, ki so bili umaknjeni s seznama za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti po lanski ujmi.«
Šefic je na terenu vsak teden, redno se srečuje z župani in krajani občin, ki so jih prizadele poplave. V začetku tedna je bil na Rečici ob Savinji, kjer je pohvalil projekte, ki jih je udejanjila občina, razpravljali so tudi o zaščiti tistih objektov, ki so bili umaknjeni s seznama za odstranitev. Marsikje se naposluša tudi kritik. V Mislinjski dolini, za primer, se je nakopičilo veliko nezadovoljstva, ker še ni končana popoplavna sanacija državnih cest, zaradi česar trpi prebivalstvo in gospodarstvo. »Pričakovanja ljudi niso izpolnjena. Normalizacije življenja na Koroškem zagotovo še ni, država je spet utonila na področju ureditve prometne infrastrukture,« je pisal časnik Večer.
Sanacijo zavira kadrovska podhranjenost (majhnih) občin
»Ko se pogovarjamo na terenu, se vedno osredotočamo na konkreten problem, skušamo ugotoviti, zakaj je prišlo do zastoja in kako ga lahko odpravimo,« poudarja Šefic. »Ampak naša temeljna naloga je vendarle usklajevanje aktivnosti, vladi pomagamo pri izvedbi sanacije in obnove in prepričan sem, da jo dokaj dobro opravljamo. Razumem, da si vsak župan želi prioritetno obravnavo zadev v njegovi občini. A dejstvo je, da ni mogoče izpeljati vsega naenkrat.«
Po njegovem prepričanju mora biti vsaka infrastrukturna naložba zelo dobro premišljena in strokovno pripravljena, da bo zdržala izzive prihodnosti z vse bolj ekstremnimi vremenskimi pojavi. Priprava ustreznih projektov pač terja svoj čas. Tukaj se je kot slabost razkrila razdrobljenost občin in njihova kadrovska podhranjenost. »Zato smo že predlagali, da naj se poiščejo možnosti, tudi s pomočjo evropskih sredstev, kako bi jih kadrovsko okrepili s primernimi strokovnjaki,« pravi Šefic.
