Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je Roberta Ljolja imenovala za generalnega direktorja zavoda. Pred skupščino zavoda se je predstavil kot preizkušen vodja s strateškimi sposobnostmi. Med cilji je izpostavil finančno vzdržnost, univerzalno dostopnost in pravičnost ter vključevanje vseh deležnikov. Ljoljo bi rad ZZZS moderniziral, kar bo skušal med drugim doseči z nadaljnjo informatizacijo in digitalizacijo procesov. ZZZS v prihodnje vidi kot aktivnega upravljalca in pobudnika sprememb. »Skozi celotno poklicno kariero me je spremljala sposobnost usklajevanja videnj deležnikov,« je izpostavil. O tem, kaj bi bilo treba storiti, je bilo že doslej veliko govora, opaža, učinkovitost pri izvedbi pa ni taka, kot bi si želeli.
Ocenil je, da zavod deluje stabilno, kritike na račun ZZZS pa da so priložnost za izboljšave. Za izziv si je tako zadal, da v času njegovega mandata vsi deležniki v zdravstvenem sistemu poiščejo za deset odstotkov prihrankov. Na novinarsko vprašanje o morebitnih spremembah košarice pravic zavarovancev je odgovoril, da si želi najprej poskrbeti za vzdržno rast stroškov, šele zatem pa bo mogoče odgovarjati na vprašanja o prihodnji košarici pravic. »Generalno si želim, da se pravice ne krnijo,« zagotavlja.
Vprašanje proračunske varovalke, torej nadomeščanja razkoraka med prihodki in odhodki ZZZS prek državnega proračuna, bo po besedah Ljolja stvar razprave na zavodu. Sam sicer meni, da mora biti zavod, da bi bil samostojen, od vsakokratne vlade raje manj kot bolj odvisen.
Kandidat je zavračal očitke
Ljoljo ima dolgoletne izkušnje v farmacevtski industriji, med drugim je bil predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Trenutno je predsednik sveta zavoda Biotech Hills. Gre za poslovni pospeševalnik na področju biotehnologije. Mesto predsednika sveta zavoda inicitive Biotech Hills (ustanovni partnerji so Lek, Labena, Novartis, AmCham in Herman & partnerji) pa bo zapustil, je še napovedal.
Člane skupščine je zanimalo, ali bodo imele farmacevtske družbe ob njegovem imenovanju kakšne prednosti in ali bi bilo mogoče racionalizirati cene zdravil. Zavrnil je očitke, da bo z njim v ZZZS vstopil farmacevtski lobi. To lahko trdi samo nekdo, ki ne pozna sistema financiranja zdravil znotraj ZZZS, je dejal, saj je sistem na področju zdravil eden najbolj reguliranih znotraj stroškovnih kategorij.
Glede cen zdravil je še pojasnil, da prihaja iz tistega dela farmacije, ki proizvaja generična zdravila in torej ne ustvarja rasti cen zdravil. Rast je posledica predvsem novih in bioloških zdravil ter genskih in celičnih terapij, je pojasnil. Dosedanje delo oddelka ZZZS za zdravila ocenjuje pozitivno, saj da so precej uspešni pri zniževanju cen zdravil. Sicer pa na področju zdravil vidi priložnosti za izboljšave. »Prej kot da bi kdo govoril o tem, da si bodo farmacevti odpirali šampanjec, če me boste imenovali, bi rekel, da bodo imeli cmok v grlu, glede na to, da seveda sistem dobro poznam,« je dodal.
Člani skupščine so Ljolja pred imenovanjem med drugim spraševali tudi o razlogih za prehod iz zasebnega v javni sektor. Ljoljo je odgovoril, da je o spremembi kariere razmišljal že kar nekaj časa. Za kandidaturo pa se je odločil po skromnem odzivu na prvi razpis za generalnega direktorja ZZZS. Vprašan je bil tudi, ali na čelo ZZZS morda prihaja s svojo ekipo. Glede ekipe je povedal, da ima ZZZS usposobljene strokovne sodelavce, ki jih najprej želi spoznati.
