Ob objavi rezultatov mednarodne raziskave ICCS o pouku državljanske vzgoje, ki je pri slovenskih učencih osmih razredov v letu 2022 pokazala upad vedenja in državljanske ozaveščenosti, se postavlja vprašanje o vzrokih; obenem se postavljajo vprašanja, kako so na različnih učnih področjih določeni standardi znanja in uspeha, kakšno je predvideno ukrepanje, kadar se izkaže, da vedenje na določenem področju nazaduje, kateri so možni ukrepi na ravni šol in na ravni šolskega sistema, da bi se raven vedenja na posameznem učnem področju dvigovala oziroma ohranjala, in katere institucije so za to odgovorne.
Oblikovanje temeljev
Koordinatorica slovenskega dela raziskave, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu Eva M. Klemenčič, je povedala, da je področje državljanske vzgoje vpleteno v celotni kurikulum in ni zgolj domena humanistično-družboslovnih predmetov. »Temeljni namen področja državljanske vzgoje smo sicer prepustili posebnemu predmetu s tega področja (državljanski vzgoji in etiki, op. p.), a naša raziskava je zaznala, da so rezultati vendarle odvisni od celovitega delovanja posamezne šole,« pravi naša sogovornica. Pojasnila je, da je področje ob prejšnjih merjenjih med letoma 2009 in 2016 napredovalo, v zadnjih petih letih pa znova nazadovalo. »Nekateri rezultati so padli celo pod raven iz leta 2009,« je poudarila.
Razloga za to pa ne vidi v zapostavljenosti področja v šolah, temveč v dejstvu, da so osmošolci v dveh letih pred merjenjem dolgo časa prebili pred zasloni, ob izobraževanju na daljavo. V tem obdobju so se pedagogi osredotočali na temeljne cilje oziroma standarde znanja, manj pa na nadgradnjo. »Obenem pa so slabši rezultati odraz splošne klime v vrstniškem in v domačem okolju,« pravi Eva Klemenčič. Na to dogajanje po njenem mnenju vplivajo tudi »polarizacija družbe, globalizacija in dostop do novic oziroma informacij, ki niso nujno vse resnične«.
Ovrednotenje vzgojnih načrtov
Ob splošnejšem vprašanju, kako ohranjati standarde znanja, profesorica Klara Skubic Ermenc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da so ti standardi – za osnovno šolo, gimnazijo in splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju – določeni z učnimi načrti za posamezne učne predmete. »Vsak učni načrt vsebuje splošnejše cilje predmeta, ki so konkretizirani v operativne učne cilje in ti v standarde znanja,« pojasnjuje. »Če različne evalvacije, eksterna ali mednarodna ugotavljanja učnih dosežkov pokažejo, da učencem oziroma dijakom na določenem področju manjka znanja, je načeloma logičen ukrep posodobitev učnih načrtov. Za to pa mora biti sprejeta politična odločitev. Učne načrte pripravljajo strokovne skupine na zavodu za šolstvo, sprejme pa jih strokovni svet za splošno izobraževanje. Če pa se izkaže, da je problem kakovost znanja ali da niso doseženi cilji na vzgojnih in socializacijskih področjih (kot je denimo aktivno državljanstvo ali enakost spolov, op. p.), je treba ukreniti nekaj na ravni izvedbe,« je prepričana profesorica. Na tem področju si odgovornost delijo ministrstvo, ki mora zagotoviti izobraževanja in strokovne podlage izobraževanja, vodstva šol, ki so neposredno odgovorna za delo učiteljev in za kakovostno izvajanje pedagoškega procesa ter za kulturo na šoli, in učitelji, ki imajo visoko raven didaktične avtonomije. »To pomeni, da imajo učitelji tudi visoko raven odgovornosti za svoje delo,« dodaja Klara Skubic Ermenc.
»Načela permisivne vzgoje in poudarjanja otrokovih pravic so zašla v težave, ko so v ospredje stopila družbena omrežja,« opozarja ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja Peter Pirc. »Šole kot take so že pred desetletjem izgubile vzgojno moč, saj se mnogo pedagogov boji delati po svoji vesti. Uklonijo se pritiskom staršev. Mnogo ravnateljev je boječih pred vsemi deležniki, ki pritiskajo na šolo, starši pa so v zadnjem času v veliki meri izgubili moč vzgoje in priznavajo, da z družbenimi omrežji ne morejo tekmovati,« ugotavlja naš sogovornik. Pirc vpliv objav na omrežjih povezuje tudi z odnosom fantov do deklet, ki ga je zabeležila raziskava. Po njegovem mnenju bi bilo treba šoli povrniti vlogo »institucije, kjer otrokom želimo le najboljše, vendar pod pogojem, da bodo upoštevali avtoriteto in spoštovali vrednote«.
Minister Darjo Felda poziva šolnike k ukrepanju
Na Dnevnikova vprašanja o tem, kako se uradne institucije odzivajo na nižanje ravni dosežkov, so z ministrstva za vzgojo in izobraževanje posredovali pojasnila ministra Darja Felde. »Ni dvoma, da je padec dosežkov na področju državljanske vednosti velik. Raziskava beleži tudi negativne trende slovenskih učencev v stališčih in pripravljenostih za delovanje. Nekaj vpliva verjetno lahko pripišemo zaprtju šol v času pred izvajanjem raziskave, vsega pa gotovo ne,« je ob predstavitvi rezultatov raziskave ICCS povedal minister Felda. »Nenazadnje so rezultati tudi posledica domačega okolja, informiranja s strani novodobnih medijev, ki so mladim še posebej blizu, ter širše družbene klime na lokalni in svetovni ravni,« je opisal okoliščine, v katerih se oblikuje državljanska in družbena zavest učencev. Po ministrovih besedah je današnje otroštvo zaznamovano z digitalnimi napravami in revolucijo umetne inteligence, migracijami, oboroženimi konflikti, epidemijami, socialnimi omrežji, naravnimi ujmami, vse pogosteje pa tudi ekonomsko prikrajšanostjo. »Zidovi šol so prepustni: kar se dogaja v svetu, vstopa v šolo. Šola ni svet zase,« je dejal. Poudaril je, da imajo pri oblikovanju učencev v aktivne državljane »skupno vzgojno odgovornost šola, starši in širša družba«. Na ministrstvu poudarjajo, da med drugim nudijo področna usposabljanja za učitelje in druge strokovne delavce, pri načrtovanju projektov, ki se financirajo iz sredstev evropskih socialnih skladov, pa pozornost usmerjajo v pridobivanje socialnih kompetenc in podporo varnemu ter spodbudnemu okolju v šolah. »Na zavodu za šolstvo bodo pripravili tudi nove smernice za razrednike pri njihovem delu v oddelčnih skupnostih,« je napovedal minister. Napovedal je še »posodobitev učnih načrtov in katalogov znanj, ki vključuje izgradnjo državljanskih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj« za osnovne in srednje šole. Učitelje je Felda pozval, naj »okrepijo demokratičnost in inkluzivnost v dnevnih poučevalnih praksah, še bolj odprejo prostor za razpravo in spoštljivo izmenjavo argumentiranih različnih mnenj, v razred prinašajo več dnevno aktualnih tem in razprav o etičnih ter drugih družbeno pomembnih vprašanjih«.
