Problematiko Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje sta članom odbora med drugim predstavila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katerega skupino sodita Teš in premogovnik, Tomaž Štokelj.
Spomnila sta, da Tešu brez ukrepanja države prihodnje leto grozi stečaj. Po neuradnih ocenah naj bi elektrarna in premogovnik leta 2025 zabeležila med 150 in 200 milijonov evrov izgube, HSE pa poslovanja teh družb zaradi pravil EU o državni pomoči ne bo smel več financirati.
Minister je zato v začetku septembra napovedal interventni zakon, po katerem naj bi se Teš s 1. januarjem 2025 preoblikoval v javno službo za oskrbo s toploto v Šaleški dolini. HSE je po proučitvi različnih scenarijev delovanja Teša v prihodnje ocenil, da je najbolj ugoden model, po katerem bi Teš primarno obratoval za zagotavljanje toplote, elektrika pa bi bila nekakšen stranski produkt. Minister je danes napovedal, da bodo skušali prvi osnutek interventnega zakona pripraviti do konca septembra.
»Zanimati bi nas moralo, kje bomo jutri dobili električno energijo«
Župana Velenja in Šoštanja Peter Dermol in Boris Goličnik sta predstavnike države pozvala, naj se osredotočijo na uresničevanje obljube pravičnega prehoda regije. Znova sta opozorila, da še nista pripravljena zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika, ki naj bi zagotovila pravičen prehod iz premoga in prestrukturiranje regije ter socialno varnost. Dermol je bil posebej kritičen do tistih, ki pri aktualni problematiki Teša le pogrevajo teme iz preteklosti. »Zanimati bi nas moralo, kje bomo jutri dobili električno energijo, po kakšni ceni bo zagotovljena in kakšne rešitve imamo na voljo v primeru energetske krize,« je dejal.
Na pretekle politične odločitve so v razpravi opozarjali tudi člani odbora. Kot sta dejala med drugim Darko Krajnc (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica), je treba z izpostavljanjem preteklih napak preprečiti možnost njihove ponovitve. »Pri šestem bloku Teša je šlo narobe vse, kar je lahko šlo,« je dodal Miha Lamut (Svoboda).
Sukič je sicer pozvala k socialno pravičnemu prehodu. »Zeleni prehod je namreč nuja, mora pa biti socialno pravičen,« je poudarila. Tudi Aleš Rezar (Svoboda) je ocenil, da je pravičen prehod za savinjsko-šaleško regijo nujen, vendar je treba najprej podrobno določiti, kaj to sploh je. »Zakonodaje na tem področju namreč še ni,« je opozoril.
Danijel Krivec (SDS) je člane odbora večkrat opozoril, da je namen seje seznanitev s problematiko. Zaključke bo po njegovih besedah mogoče delati, ko bosta v obravnavi predloga zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Prepričan je, da bi se morali namesto s preteklostjo ukvarjati z rešitvami za prihodnost. Kritičen je bil tudi do trditev, da je Teš čista izguba in nesmiselna naložba. »To se bo pokazalo čez čas,« je dejal. Pri tem mu je pritrdil poslanski kolega Franc Rosec, ki je tudi pozval k argumentirani razpravi.
Predrag Baković (SD) se je strinjal, da je treba oba omenjena zakona pripraviti čim prej, ne smejo pa hiteti na račun kakovosti. Poslanske kolege je sicer pozval, naj se poskušajo postaviti v vlogo odločevalcev, ki so pred leti odločali o projektu šestega bloka Teša. »Kaj pa nam preostane drugega kot verjeti strokovnjakom,« se je vprašal.
