Poslanci so potrdili preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Ker so se številne vlade na tej točki že zlomile, v koaliciji poudarjajo zgodovinski trenutek. V SD in Levici pričakujejo še nadomestitev enotnega prispevka s solidarno dajatvijo.
Poslanska skupina Gibanja Svoboda je sredi aprila po napovedi 30-odstotnega dviga mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri zavarovalnici Generali vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V koaliciji so ob zamrznitvi cene premij obljubili, da bodo dopolnilno zavarovanje preoblikovali v obvezni zdravstveni prispevek, premije v višini 35 evrov pa po novem zavarovanci ne bodo več plačevali komercialnim zavarovalnicam, temveč Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poslanci so po tretjem branju z 51 glasovi za in 29 proti potrdili novelo, s katero ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje v sedanji obliki. Po oceni koalicije gre za zgodovinski trenutek in pomemben del zdravstvene reforme. Za je poleg prisotnih poslancev SD, Levice in Svobode glasoval tudi Danijel Krivec iz SDS.
Po prvotnem predlogu je bil začetek izvajanja predviden za 1. september, matični odbor pa je na predlog vlade sprejel dopolnilo, ki začetek prestavlja na 1. januar 2024. V predlogu novele je tudi varovalka, po kateri se za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS v letu 2024 iz proračuna nameni do 240 milijonov evrov. Poleg zajezitve napovedanih podražitev naj bi ob izločitvi zasebnih zavarovalnic iz enačbe v zdravstvenem sistemu ostalo 50 milijonov evrov več, kolikor so znašali stroški in dobički komercialnih zavarovalnic. Zahteva, da tisti, ki imajo več, po načelu solidarnosti v skupno blagajno prispevajo višji znesek, ostaja neuresničena.
Maja je v javnost prišel predlog Levice za progresivni prispevek, a je premier Robert Golob zadevo takrat kot »brezpredmetno« pospravil z mize in vztrajal, da bodo v koaliciji rešitve za socialno pravičnejše plačevanje prispevkov glede na dohodek kot del celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema poiskali v drugem koraku do konca prihodnjega leta. »Danes obravnavana novela res ne prinaša celovite sistemske rešitve, a nekje je treba začeti. Veseli nas, da bomo po dvajsetih letih s skupnimi močmi končno premagali Goljata,« je izglasovanje novele komentirala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
Za SD in Levico enotna premija začasna rešitev
Poslanec Levice Miha Kordiš pa je dejal, da je edini način, kako narediti prispevek pravičnejši, da se ga pretopi v obvezno zdravstveno zavarovanje s povišanjem prispevne stopnje. »Tega v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne moreš narediti, potrebna je še sprememba zakona o prispevkih za socialno varnost,« je poudaril in dodal, da je nekaj časa sicer kazalo, da bi morda ta element solidarnosti lahko uredili v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a da se to ni zgodilo zaradi formalnopravnih zadržkov. Tovrstni način odvajanja prispevka iz neto dohodka bi namreč pomenil dvojno obdavčitev. »Če pa bi ta prispevek ali celo lestvico prispevkov prenesli v odvajanje iz bruto dohodka, bi vsi ti prispevki zapadli pod dohodninska določila, vključno z davčnimi olajšavami, kar pomeni, da bi višji prispevek za tiste z višjim dohodkom pomenil še višjo olajšavo, ne pa pravičnejši prispevek.«
V Levici se sicer po besedah Kordiša veselijo »nacionalizacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Pri tem pričakujejo, da bo koalicija takoj jeseni začela iskati način, kako po hitrem postopku odpraviti nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s solidarno javno dajatvijo. Prispevka, katerega višina bi upoštevala socialni in dohodkovni položaj posameznika, si želijo tudi v SD. »Žal nam je, da v tem koraku nismo našli načina, s katerim bi odpravili tudi nepravičen način obračunavanja dajatve za dosedanje prostovoljno zavarovanje,« je poudarila Bojana Muršič. Tudi v SD torej na enotno višino prenesenega prispevka gledajo kot na začasno rešitev. »Odprli smo vrata v iskanju konsenza za celovito financiranje zdravstvenega sistema. V koaliciji smo se zavezali, da bomo to uredili do konca leta 2024 in da bomo od prvega januarja 2025 imeli jasno, transparentno in dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema,« pa je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Nič kaj navdušeni pa niso bili v opoziciji. Poslanec SDS Zvone Černač je poudaril, da novela ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo preoblikovala v obvezni prispevek, ki da ne rešuje ničesar. »Ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema,« je dejal. Razprava se je razvnela tudi pri obravnavi vladnega dopolnila, ki se nanaša na zagotavljanje kritij prihodnjih potreb ZZZS. S tem namenom je bila sprejeta varovalka, po kateri se za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS v letu 2024 iz proračuna nameni do 240 milijonov evrov. V opoziciji so zaradi tega opozorili, da ljudje za dopolnilno zavarovanje ne bodo plačevali manj, ampak skozi obremenitve preko davkov in prispevkov še več.
