Plaz je zgrmel v reko Savo in jo delno zajezil, ni pa grozilo, da bi jo popolnoma zajezil in s tem povzročil poplavni val. Reka je trenutno zelo močna in plaz na srečo izpira, je za STA pojasnil poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid.

Prebivalci zaradi plazu niso ogroženi, je pa ta poškodoval lokalni daljnovod, zato so bili prebivalci vasi Kupljenik začasno brez elektrike, a je Elektro Gorenjska že vzpostavila začasno napajanje z agregatom.Ker je plaz načel robove temeljev, je prenevarno za umik vojaške opreme, ki se nahaja v objektih in ki ni nevarna.

Plaz so si po njegovih besedah geologi že ogledali. Ker je aktiven, je za podroben pregled prenevarno, zato so se odločili, da bodo dodaten pregled izvedli v torek, če bodo razmere to dopuščale.

Pritok v jezero Ledine še vedno velik, voda ogroža objekte

Voda iz presihajočega jezera Ledine v Ratečah po močnem deževju minuli konec tedna povzroča velike težave in ogroža sedem objektov. Vodo iz jezera sicer prečrpavajo, a pritok je še vedno večji in podtalnica udarja v nekatere hiše, je razmere za STA danes pojasnil poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid.

Kot je povedal, trenutno gladina jezera še vedno narašča, saj je pritok vode še vedno višji kot odtok. Vodo zato še vedno prečrpavajo, ob tem pa so izkopali tudi jarek, po katerem dodatno praznijo jezero. »Trudimo se, da bi raven vode čim bolj zmanjšali, kljub temu pa v nekaterih hišah že udarja podtalnica,« je dejal Šmid.

Po poročanju Radia Slovenija vodo prečrpavajo z zmogljivostjo 900 kubičnih metrov na uro. Za prečrpavanje so po jarku, ki so ga izkopali v soboto, položili 800 metrov cevovodov. Voda odteka na nižje ležeča zemljišča proti Podkorenu. Šmid pričakuje, da bo potrebno še dva ali tri dni, da se bo gladina jezera začela zniževati, voda pa umikati po naravni poti.

Na Gorenjskem imajo po zadnjem deževju težave tudi zaradi aktivacije že znanih plazov, poleg tega so se v nedeljo novi sprožili v Bohinju. Tam so zasuli nekatere ceste, ki so jih medtem že očistili. Nadzorujejo tudi razmere v Koroški Beli na plazovih Čikla in Urbas, kjer sicer niso zaznali večjih premikov.

Nekaj težav pa imajo v bohinjskem domu starejših občanov oziroma Zavodu Svetega Martina v Srednji vasi. Tam je bližnji potok Ribnica že v avgustovski ujmi poškodoval del škarpe, ker poškodbe še niso uspeli odpraviti, pa se je ta po zadnjih deževjih še povečala.

Kot je danes za STA povedal direktor zavoda Jože Cerkovnik, jih skrbi, kaj bi nadaljnje povečevanje poškodbe pomenilo za plinske cisterne, ki so vkopane v neposredni bližini, zato so občino že pred časom opozorili, da bo treba težave urgentno rešiti. »Če bi to uredili že po prvi poškodbi, bi bilo dela precej manj,« je dejal Cerkovnik. Od petka je voda sicer upadla, prav tako ni več močnega toka, zato upa, da se bodo v skladu z napovedmi čim prej lotili sanacije. Dom starejših sicer deluje normalno, jih je pa strah, kaj bi bilo v primeru morebitnega novega deževnega obdobja, je dodal.

Zemeljski plaz in blatni tok pri Radovljici

Iz Lovske družine Begunjščice pa so opozorili, da se je v zadnjem deževju sprožil blatni tok na neurejenem in nelegalnem odlagališču odpadkov v Spodnjem Otoku pri Radovljici. Gozdni prostor se je tam spremenil v zemeljski plaz in blatni tok, kjer več deset tisoč kubičnih metrov gradbenega odpada drsi v potok Peračica, je v sporočilu za javnost med drugim zapisal starešina lovske družine Andrej Avsenek.

Kot je dodatno pojasnil, naj bi šlo za eno od območij, ki jih je občina ped dvema desetletjema omenjala kot možno lokacijo novega odlagališča. Vse, razen te, so bile po njegovih besedah iz načrtov izbrisane, lastnik zemljišča pa naj bi po njegovih besedah pred časom dobil dovoljenje okoljskega ministrstva za enkratno odlaganje gradbenih odpadkov.

»V tem primeru so stvari neurejene, saj gre za povsem barbarsko odlaganje materiala po brežini navzdol in zasipanje gozda. To se je dogajalo že nekaj časa, a zdaj gre za večji izkop pri gradnji stanovanjske soseske v Kranju, tako da tukaj odlagajo na tisoče kubikov gradbenih odpadkov. Deževje je vse skupaj premaknilo navzdol in nastal je blatni tok, ki gre proti Peračici,« je še povedal Avsenek.

Obilne padavine ob koncu tedna so sicer sprožile nekaj novih plazov in vplivale na nekatere obstoječe. Plaz Blate v občini Kamnik, ki ga stalno spremljajo gasilci, bo po napovedih poveljnika kamniške civilne zaščite Tomaža Zabavnika predvidoma v torek ali sredo vendarle dobil alarmni sistem za opozarjanje prebivalcev na morebitno plazenje. Razlog za zamik vzpostavitve sistema je razmočen teren.

Po plazovih v Idriji in Tolminu začenjajo sanacijo

Obilno deževje je v minulih dneh na Idrijskem sprožilo več novih manjših plazov. Dodatni podori so se zgodili tudi na plazu med Grilčevo in Bazoviško ulico v Idriji, je poročal Radio Slovenija. Občina Idrija pripravlja sanacijo, podobno pa je tudi v občini Tolmin, kjer so za silo uredili prevoz šolskih otrok čez zasute dele cest.

Čeprav naj hiši nad plazom v Idriji za zdaj ne bi bili ogroženi, so po navedbah Radia Slovenija njuni stanovalci zaskrbljeni. Konec tedna so pristojni nadaljnje plazenje ustavili z namestitvijo lesenih pilotov. Po besedah idrijskega župana Tomaža Venclja si prizadevajo najti strokovno celovito in dolgoročno vzdržno rešitev: »Za zgornji del plazu imamo že projekte za sanacijo, za spodnji del plazu pa bodo projekti speljani do konca meseca novembra,« je dejal. Takoj zatem bodo po zagotovilih župana začeli pridobivanje izvajalcev. Skrbi pa ga, ker se je med deževji zadnje dni sprožilo več novih plazov pod cestišči, nad cestišči in tudi drugje.

Sanacije po ujmi se lotevajo tudi v Občini Tolmin. Po besedah župana Alena Červa so odseki ceste pri Hudajužni za sanacijo lažji, medtem ko je odsek med Grahovim in Knežo z geološkega vidika veliko kompleksnejši, zato bo občina z izvajalcem pripravila načrt in časovnico bodočih posegov, o kateri bodo obvestili občane.

Červ je v današnji izjavi za medije še dodal, da šolski prevoz po Baški Grapi izvajalec izvaja z manjšimi kombiji, ki se lahko prebijejo čez cesto, pri Grahovem, ki je odprta le za enosmerni promet. Od Kneže do doline pa bo prevoz potekal z avtobusi, je še pojasnil.

Vsaj tri hiše v Baški grapi so sicer trenutno neprimerne za bivanje oziroma bo zanje potrebno načrtovati določene posege, da bo možna ponovna vselitev, je dodal župan. Posredno je zaradi plazu še vedno ogroženih tudi 22 objektov na Kneži. Domove družin, ki so še vedno evakuirane, bodo v teh dneh obiskali s strokovnjaki ter naredili načrt del, ki bodo potrebna, da bodo spet varne za bivanje.

Župan Mežice opozarja na nevzdržne razmere na cesti pod Nužijevim plazom

Zaradi erozijskih nanosov, ki jih v zadnjih dneh redno prinaša z območja Nužijevega plazu, je bila glavna cesta Poljana-Mežica večkrat zaprta. Tudi trenutno je zaprta. Sam plaz pa se po podatkih župana Občine Mežica Marka Mazeja ne premika. Maze opozarja na nevzdržne prometne razmere in pričakuje čimprejšnjo pripravo projektov in sanacijo stanja.

Po podatkih prometno-informacijskega centra za državne ceste, objavljene okoli 12. ure, je cesta Poljana-Mežica zaprta. Kot je dopoldne za STA povedal Maze, je bila cesta nekaj časa zaprta tudi danes zjutraj.

Nužijev plaz v občini Mežica je po ujmi 4. avgusta letos za 15 dni popolnoma zaprl cesto na odseku Poljana-Mežica na glavni cesti po Mežiški dolini. Po očiščenju in namestitvi alarmnega sistema za obveščanje ob morebitnem premikanju plazu pa je cesta v dolžini nekaj sto metrov odprta izmenično enosmerno.

Po deževjih v zadnjem obdobju z območja plazu redno skupaj z meteorno vodo prinaša nanose na cesto, ki jo morajo zaradi čiščenja občasno zapirati. »Razmere so neznosne. Ne moremo si privoščiti, da je cesta kar naprej zaprta, po njej potekajo prevozi dijakov v srednje šole, potekajo intervencije in podobno,« je dopoldne dejal Maze. Po Mazejevih besedah so si razmere že ogledali strokovnjaki in pripravljajo poročilo.

V Piranu po neurju odstranili skale s promenade

Cesta do piranske Punte je od nedelje zvečer spet odprta. Pripadniki civilne zaščite, gasilci in delavci javnega podjetja Okolje Piran so odstranili veliko večino kamenja, ki ga je razburkano morje v petek in soboto zmetalo na obalo, so za STA povedali predstavniki Okolja in civilne zaščite. Škodo še ocenjujejo, danes pa ne pričakujejo težav.

Na cesti je samo še nekaj kamenčkov in peska, je povedala predstavnica Okolja za odnose z javnostjo Jana Pines. Vreme je danes lepo, zato pričakujejo, da bodo delo kmalu končali.

Noč je minila mirno, sirena zaradi visoke plime se ni oglasila, je pojasnil namestnik poveljnika civilne zaščite v občini Piran Peter Ventin. Obalo je nazadnje preplavilo v noči na nedeljo. Do nedelje zvečer so uspeli umakniti skale, ki so ovirale promet ob obali, je še povedal.

V piranskih lokalih, kjer so valovi razbili stekla in jih je poplavila morska voda, medtem še ocenjujejo škodo. Prav tako še ni znano, koliko bo stala obnova valobrana.

V sredo nov sestanek s krajani Strug 

Prebivalcem naselja Struge v občini Luče pa bodo geologi na sestanku v sredo še enkrat predstavili vse okoliščine z zvezi s plazom, ki ogroža naselje, in ostalimi plazovi v okolici, je danes napovedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Pristojni bodo s krajani govorili tudi o nadaljnjih ukrepih.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Šefic, se je poziv krajanom k preselitvi v varne začasne nastanitve, ki so ga podali na prvem sestanku z njimi, izkazal kot pravilen. Poziv so po njegovih besedah upoštevali vsi.

Na tokratnem sestanku, ki bo v sredo popoldne v Lučah, želijo prebivalcem Strug med drugim predstaviti »vse nove okoliščine in dejstva v povezavi s tem naseljem«. Ob tem je navedel primerjavo s četrtkovim sestankom v Braslovčah, zato je pričakovati, da jim bodo pojasnili tudi postopke glede selitve.

Čeprav je za Struge predvidena selitev, se želijo o vseh ukrepih in postopkih najprej pogovoriti s prebivalci, je poudaril Šefic. »Vse specifične okoliščine želimo razreševati dvostransko. Vsako območje in vsak objekt ima namreč svoje posebnosti,« je poudaril.

Za nadomestne gradnje v občini Luče po njegovih besedah že imajo nekaj predlogov rešitev, država pa si bo prizadevala, da bi postopki potekali čim hitreje. »Prepričan sem, da bomo prek konstruktivnega dialoga tudi v tem kraju našli optimalne rešitve za prebivalce in jim zagotovili varnost, kar je - ponovno poudarjam - ena naših absolutno prednostnih nalog,« je dodal.

Intenzivno se ukvarjajo predvsem z večjimi plazovi

Glede ostalih aktivnosti je Šefic povedal, da je bila vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih v zadnjih dneh veliko v stiku z občinami, prizadetimi v zadnjih neurjih. »Izkazalo se je, da je bila tokrat naša pripravljenost dobra. Dobili smo tudi nekaj izrazito pozitivnih ocen,« je dejal Šefic ter izpostavil »veliko angažiranost« direkcij za infrastrukturo in za vode. Obe direkciji sta v sodelovanju z občinami in Slovensko vojsko ter pod vodstvom civilne zaščite preprečili marsikatero škodo, ki bi lahko nastala, kar po Šefičevih besedah kaže na dobro sodelovanje.

Dejal je še, da posebno pozornost v tem času namenjajo plazovom, pri čemer se intenzivno ukvarjajo predvsem z večjimi. Od dogajanja zadnjih dni je omenil tudi zaskrbljenost glede kanalizacijske cevi v Kranju, kjer pa do večjih zapletov ni prišlo.

V naslednjih dneh bo po Šefičevih besedah prednostna naloga vladne službe poleg omenjenega sestanka v Strugah tudi operacionalizacija interventnega zakona z namenom, da se čim bolje pripravijo na njegovo uresničevanje. Prav tako bo v ospredju dela državne tehnične pisarne opredeljevanje območij in objektov, ki bi prišli v poštev za nadomestno in nadomestitveno gradnjo. Veliko časa bodo namenili tudi vsem pripombam, ki jih še do torka do 15. ure pričakujejo s strani vseh, ki so jim v obravnavo poslali predlog zakona obnovi in razvoju.

Vladna služba načrtuje tudi več obiskov v občinah, med drugem v Šmartnem ob Paki in v Rečici ob Savinji, dogovarjajo se za sestanek z županom Občine Šentilj, načrtujejo tudi obisk operativne skupine v Škofji Loki ter ogled plazov v Gozdu Martuljku in na Koroški Beli.

Obnova po avgustovski ujmi oziroma predlog zakona o njej bo tudi glavna tema posveta vodij parlamentarnih strank, ki ga bo premier Robert Golob gostil v torek. Zakon bo podrobno opredelil sanacijo in vire njenega financiranja, prinesel pa bo tudi vrsto ukrepov, med drugim krajšanje nekaterih rokov z namenom pospešitev gradnje.

Predplačila za obnovo stanovanj

Šefic je spomnil tudi na ukrepe iz predloga novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki ga je vlada sprejela konec oktobra. Osrednji ukrep so predplačila za obnovo stanovanj, ki jih bodo izplačali v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6000 evrov. Izplačilo bo izvedla Finančna uprava RS.

Z novelo se bo obenem med drugim podaljšala pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, ter odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje. Medtem ko ta možnost zdaj velja do konca leta 2023, bo s sprejemom novele zakona veljala do 30. junija 2024.

Novela prav tako določa pogoje za odstranitev objektov zaradi velike ogroženosti zaradi poplav, erozije in plazenja, ki bi lahko povzročili porušitev ali znatno poškodovanje. Za določitev teh objektov je na podlagi strokovnega mnenja državne tehnične pisarne zadolžena vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih.