Delovna skupina, ki deluje pod okriljem Islamske skupnosti v RS, je v lanskem šolskem letu analizirala dostopnost obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Rezultati analize so plod spletne ankete, v kateri je sodelovalo 1840 staršev osnovnošolcev znotraj omenjene skupnosti, in spremljanja jedilnikov slovenskih osnovnih šol od 12. februarja do 1. aprila.
Izkazalo se je, da veliko šol za dopoldansko malico in kosilo redno ponuja jedi s svinjino, zaradi česar se muslimanski učenci pogosto znajdejo v situaciji, ko je edina rešitev odjava od šolskih obrokov. Po besedah vodje delovne skupine mag. Ele Porić to muslimanske otroke postavlja v neenakopraven položaj.
»Pri zagotavljanju obrokov, ki ustrezajo verskim predpisom, ne gre zgolj za prehranske navade, ampak za izraz verske in kulturne identitete, ki ima dolgoročne posledice na razvoj otrok in njihov občutek pripadnosti skupnosti,« je ob torkovi predstavitvi sedemtedenskega spremljanja šolskih jedilnikov v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana izpostavila Ela Porić. Kot je dejala, so bile dobrodošle, a tudi zelo boleče ugotovitve, da večina šol upošteva krščanske prehranske usmeritve pri pripravi jedilnikov. To so razbrali iz prisotnosti ribjih in brezmesnih obrokov ob petkih ter posebej oblikovanih jedilnikov ob nastopu in koncu krščanskega postnega obdobja, torej ob pepelnični sredi in na veliki petek. »To kaže na neenako obravnavo otrok, ki pripadajo drugi največji verski skupnosti v državi, ko skušajo ti uveljavljati svoje prehranske navade, ki temeljijo na verskem izročilu. Neenakopravna obravnava učencev pa vodi h kršenju pravic iz naslova verske svobode ter predstavlja obliko latentne in posredne diskriminacije,« je poudarila Ela Porić.
Poslanstvo šole je vzgoja in izobraževanje
Predstavitvi raziskave je sledil javni posvet z naslovom Šola za vse. Kaj pa prehrana? Večina udeležencev je menila, da se je razumevanje za prehrano brez svinjine v slovenskih vrtcih in šolah v zadnjih treh desetletjih bistveno zmanjšalo. Ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani ter predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev mag. Mojca Mihelič se je na razpravo odzvala z nelagodjem. Pojasnila je, da imajo v šolah vrsto drugih pomembnih izzivov in se nimajo časa ukvarjati še s prehrano, ki je njihova stranska dejavnost.
»Gremo v napačno smer. Dovolj je tega, da mora vsak problem, ki se pojavi v družbi, rešiti šola. Naše poslanstvo je učiti oziroma vzgajati in izobraževati. Vsaka od verskih skupnosti v naši državi ima svoja pričakovanja, kaj mora šola ponuditi, dejstvo pa je, da otroci potrebujejo najboljšo hrano iz najboljših sestavin, zato raje poskrbimo, da bodo šole glede tega dobile dodatno podporo,« je povedala Mojca Mihelič. Poudarila je, da na OŠ Danile Kumar učencem že leta zagotavljajo tudi brezmesne jedilnike in obroke brez svinjine, a si to lahko privoščijo predvsem zaradi dolgoletnega truda zaposlenih in nabave kakovostnih sestavin, ki pa si jih šole na obrobju mesta precej težje zagotovijo, zato ob zapleteni organizaciji dobave hrane in pomanjkanju kadra v svoje jedilnike vključujejo napol pripravljene sestavine.
Sistemsko vprašanje, ki ga mora rešiti država
Po besedah Mojce Mihelič na šolah nikakor ne gre za nastrojenost zaposlenih proti določenim verskim prepričanjem: »Danes se v marsikateri šoli na vse pretege trudijo, da sploh lahko zaposlijo osebje. Šolniki iz dneva v dan doživljamo nove pritiske, zdaj pa naj bi se ukvarjali še s pripravo dovoljene hrane za muslimane, kuhanjem obrokov po judovskih načelih, oblikovanjem jedilnikov brez vsebnosti govedine za hindujce, postrežbo za vegane ...«
Ko bomo v šolah nehali kuhati, je še izpostavila ravnateljica, bodo številni otroci jedli samo še »plastiko«. »Da bodo preživeli čas pouka, bomo morali v šole vključiti zunanje dobavitelje hrane ali pa bodo učenci hrano v šolo prinašali od doma v posodicah – tako kot že počnejo v nekaterih državah. Če bodo kaj prinesli s seboj, bodo jedli, če ne, bodo lačni«, je pribila. Profesor na fakulteti za družbene vede dr. Aleš Črnič je dejal, da razume, da se ravnatelji ob vseh težavah v šolstvu ne zmorejo ukvarjati še s prehrano brez svinjine, a je ob tem poudaril, da gre za sistemsko vprašanje, ki bi ga morala rešiti država: »Gre za ustavno materijo, pri ustavno zagotovljenih pravicah pa ne more biti srednje poti: minimalni standard mora biti izpopolnjen.«
Predstavnik ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek je raziskavo ocenil kot pomembno, ob tem pa je spomnil, da je ob sistemskih rešitvah na tem področju pomembno tudi stališče ministrstva za finance, ki mora za spremembe zagotoviti sredstva. Profesor s fakultete za socialno delo. dr. Srečo Dragoš je menil, »da zelo verjetno ne gre za denarni problem, ampak za pomanjkanje politične podpore politiki multikulturalizma«.
Pravica do verskih prepričanj
Predsednik Islamske skupnosti v Sloveniji mufti Nevzet Porić se je predsednici ravnateljev Mojci Mihelič zahvalil, da je vodstvom šol v ponedeljek posredovala predlog o tem, da šolske jedilnike v prihodnje bolj transparentno zapišejo in pravočasno objavijo. »To je majhen korak za slovensko družbo, a velik korak za našo skupnost. Spremembe, za katere si prizadevamo, so možne, dokler v pripadnikih islamske skupnosti vidimo sosede in ne tujcev. Med otroki ne bi smeli delati razlik, naša skupna odgovornost je, da jih vzgajamo v strpne in sodelovalne odrasle. Pot do tega vodi tudi prek šolskih jedilnic,« je menil Porić.
Poudaril je, da prizadevanja za prilagoditve prehrane ne izhajajo le iz želja posameznikov, temveč tudi iz zakona o verski svobodi, ki zagotavlja pravico do upoštevanja verskih prepričanj. »Nikoli ne bomo pozabili podpore, ki smo je bili v Sloveniji deležni v času vojne v 90. letih. Takrat so številne slovenske šole omogočile jedilnike brez svinjine brez vsake razprave. Sprašujem se, zakaj ni tako tudi danes in kdaj smo začeli v kosu mesa videti razliko med našimi in vašimi?« je dejal Nevzet Porić.
Pojasnil je še, da so podatke raziskave poslali resornemu ministrstvu, osebno pa jih bodo predstavili tudi drugim predstavnikom oblasti: »Vse z željo, da bi jim pomagali pri sprejemanju odločitev, ki niso vedno stvar dodatnih sredstev, ampak sta zanje potrebna odločnost in dobra volja.«
Šole niso prehrambne institucije
Da je osnovna šola prvenstveno vzgojno-izobraževalna ustanova, v okviru katere morajo po zakonu o šolski prehrani učencem zagotavljati zgolj en obrok oziroma malico, poudarja tudi vodja šolske prehrane na OŠ Preska Vasja Avsec. »Če je možnost, lahko šola ponudi tudi nadstandardni program – kosilo, a to ni obveznost šole in tega bi se morali vsi zavedati. Prav tako nismo dolžni zagotavljati drugega in tretjega menija, zato je krivično, da se odgovornost prelaga na pleča šol, ki niso prehrambne institucije, prav tako niso podaljšek družin in njihovih prepričanj,« meni sogovornik. Na preški šoli, je dejal, pri pripravi obrokov dosledno upoštevajo seznam medicinsko indiciranih diet, ki ga je šolam z okrožnico poslalo ministrstvo, in se po najboljših močeh trudijo, da učencem zelo redko ponudijo svinjino – tudi zato, da se izognejo morebitnim težavam. Vseeno pa na vsake toliko časa za kosilo poleg rezancev ali kakšne druge priloge učencem ponudijo tudi svinjski paprikaš ali pa skuhajo klobase, ki jih otroci obožujejo.
»Pri tem ne gre za kršenje nikogaršnje ustavne pravice, ampak za razumevanje, strpnost in spoštovanje slovenske kulture. Ne pozabimo namreč, da so bili reja svinjskega mesa oziroma koline v naši državi v preteklosti osnova, da so družine na podeželju sploh preživele, krščanski verniki pa svoje šunke še danes častijo in jih odnašajo k velikonočnemu žegnu. To je na neki način njihova identiteta, zato je treba spoštovati tudi te običaje in kulturo,« je sestavo šolskega jedilnika utemeljil Avsec.
Sogovornik je izpostavil še prostorsko in kadrovsko stisko v šolskih kuhinjah, ki številnim šolam onemogoča pripravo več različnih menijev: »V naše kuhinje komajda privabimo ljudi, ki seveda nočejo delati za minimalno plačo oziroma jim mora država za to celo doplačevati. Ravno pred dnevi smo zato na naši šoli izgubili predanega sodelavca, ki je dal odpoved. Odslej se bo namesto s kuhanjem raje preživljal z izdelovanjem in montažo oken«
