Inflaciji vladnih strokovnih svetov je svoj lonček dodala tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik: ustanovila je strokovni svet za modernizacijo javne uprave. Posvetovalno telo sestavljajo tri delovne skupine, ki se bodo posvetile posodobitvi zakonodaje, reorganizaciji upravnih enot in digitalizaciji upravnega poslovanja. Ministrica je izpostavila, da je potreben strateški razmislek o tem, kam želimo peljati javno upravo.
Svet se je že sestal, kmalu se bodo sestale še delovne skupine. Prve rešitve naj bi bile na mizi v drugi polovici letošnjega leta, njihova implementacija pa v prihodnjem letu. Poleg modernizacije javne uprave je Ajanović-Hovnikova kot ključno navedla še prenovo plačnega sistema javnih uslužbencev v povezavi s prenovo delovanja celotnega sistema javnih uslužbencev. »Če se omejim na uslužbenski sistem, se soočamo s kar nekaj izzivi – beležimo avtonomno rast mase plač, beležimo rast števila zaposlenih, nekako pa ni zaznati, da bi temu sledila tudi storilnost oziroma zadovoljstvo z našimi storitvami,« je izpostavila ministrica.
Med konkretnimi rešitvami je omenila posodobitev zakonodaje o upravnem poslovanju. Poudarila je tudi reorganizacijo upravnih enot, saj je po njeni oceni zdajšnjih 58 upravnih enot med seboj zelo neenakih tako po načinu kot obsegu dela. »Tudi kar zadeva pravne prakse, so razlike, to pa je z vidika pravne države nedopustno. Marsikateri postopek traja predolgo in je zato neučinkovit, uporabnike pa spravlja v stisko,« je dejala. Najbolj je to izrazito na področju tujcev. Med kratkoročnimi ukrepi je zato predvidena tudi sprememba zakona o tujcih. V okviru reorganizacije je ministrica omenila možnost vzpostavitve večjih specializiranih upravnih središč.
Parcialni dogovori in
celovita reforma
Ministrica je odgovarjala tudi na vprašanja v zvezi s težko pričakovano plačno reformo. Na ministrstvu vladi predlagajo, da bi novo plačno lestvico v javnem sektorju vezali na določen delež oziroma količnik povprečne plače v zasebnem sektorju, s čimer naj bi se izognili tako pasti minimalne plače kot inflacije, saj bi se po pojasnilih ministrice lestvica usklajevala sama po sebi. »Če ne želimo imeti uravnilovke, bo treba vzpostaviti neko razmerje med najvišjo in najnižjo plačo. Naš predlog vladi je razmerje ena proti sedem, kar je eno najnižjih razmerij v EU,« je dejala in spomnila, da je bilo leta 2008 zastavljeno razmerje ena proti deset, zaradi parcialnih dogovorov pa je do danes padlo pod razmerje ena proti pet.
Na današnjem koalicijskem vrhu se bodo do izhodišč, ki jih je pripravilo ministrstvo, opredelile še koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica, v četrtek pa bi jih lahko, če bo šlo vse po načrtih, potrdili še na seji vlade, čemur bi nato lahko v ponedeljek sledilo pogajanje s sindikati javnega sektorja. Predvideno je, da bo vlada zakonodajni predlog potrdila do 30. junija letos. V preteklih tednih je bilo pojasnjeno, da so nesorazmerja evidentna predvsem od 40. plačnega razreda naprej in da bi bilo treba povečati razlike med plačnimi razredi ter zvišati najnižje plače.
Medtem ko vlada pripravlja prenovo plačnega sistema, pa se vrstijo številni parcialni dogovori oziroma ukrepi, od decembrskega dviga plač v zdravstvu do letošnjega dviga plač pomočnicam vzgojiteljic, sodnikom in tožilcem. Prav zadnji dvig v višini 600 evrov bruto mesečnega interventnega dodatka je sprožil plaz zahtev drugih sindikatov. Ministrica se je danes branila, da gre za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim da odpravljajo neustavno stanje, kajti sodniki niso v enakem položaju kot javni uslužbenci, saj jim kot funkcionarjem ustava zagotavlja finančno avtonomijo.
