Zveza do danes združuje že več kot petindvajset držav članic iz Evrope in pridruženih držav iz ostalih delov sveta, na primer ZDA, Kanade, Indije. Pro Silva Slovenija je najprej delovala kot sekcija Zveze gozdarskih društev Slovenije, štiri leta nazaj pa so postali samostojno društvo.

Slovenija je ena izmed redkih evropskih držav, ki sledi sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi, tako da ne izvaja golosečnje. Sonaravno gospodarjenje je celo uzakonjeno. »Goloseki, večji od pol hektarja, so pri nas prepovedani. Drugod posekajo večjo površino gozda in posadijo nove sadike. Gozdna površina je vmes gola, kar ni trajnostno, pa tudi ekosistem se uniči.« Sonaravno gospodarjenje posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov, posegi so čim manj invazivni, pri gospodarjenju pa se ohranjajo vse funkcije gozdov. »Pridobivamo les, ohranjamo rekreativne funkcije gozda, čist zrak, vodo in obenem skrbimo za zdravje in stabilnost gozda. Pomembna je trajnost, se pravi ohranjanje gozda, pri čemer se še posebej poudarja stalna pokritost z vegetacijo.« Kristina Sever se veseli še enega velikega dosežka, in sicer je bilo letos sonaravno gospodarjenje z gozdovi vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. »Vse skupaj je koordinirala Alenka Verdinek iz Koroškega pokrajinskega muzeja Radlje ob Dravi, sodelovale pa so različne institucije, poleg Pro Silve še Zavod za gozdove, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Pahernikova ustanova in Občina Radlje ob Dravi.«

Gozdarka in prva predsednica društva

Izvolitev Kristine Sever, magistrice inženirke gozdarstva, kot prve predsednice društva je bila enoglasna. »Tone Lesnik, ki je bil prej predsednik sekcije, me je moral kar malo prepričevati v kandidaturo, ampak očitno je v meni prepoznal potencial, da bom zmogla.« Kako le ne bi, saj je narava Kristinin element že od otroštva. Dedek in babica sta imela kmetijo, z dedkom se je ničkolikokrat odpravila v gozd. Po končani srednji ekonomski šoli je vedela predvsem to, da ekonomistka ne bo in se je med spraševanjem, kaj delati, vrnila k svoji pravi »naravi«. Odločitev za študij gozdarstva je bila na dlani. Zdaj je zaposlena na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednica Pro Silva Slovenije je od leta 2020. Je tudi aktivna članica Društva Preplet, kjer s kolegicami delujejo predvsem na področju gozdne pedagogike. »Dve članici, Tina in Darja, sta učiteljici v osnovni šoli, Lara je biologinja, tudi Eva je pedagoginja, le jaz sem gozdarka. Tako se naša znanja lepo prepletajo.« Izvajajo delavnice za otroke v gozdu v Grosuplju, poleti pa imajo tudi gozdne počitnice.

Družabni velikani

Drevesa so res posebni organizmi. So najstarejša in najvišja živa bitja na svetu. Kot pripovedujejo v francoskem dokumentarcu Drevesa – svetovna supersila, sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. Ti velikani še zdaleč niso statični in samotarski. Drevesa, podrast, glive in mikrobi so tako tesno povezani, med sabo komunicirajo in so soodvisni, da po mnenju nekaterih najbolj inovativnih znanstvenikov, denimo Suzanne Simmard, profesorice gozdne ekologije, delujejo kot enoten superorganizem.

V Pro Silvi poudarjajo pomen biotske pestrosti, tako rastlinskih kot živalskih vrst, za zdrav in stabilen gozdni ekosistem. Trenutno je Kristina na Zavodu za gozdove Slovenije, skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije, vključena v projekt Life Systemic, ki preučuje genetsko pestrost, ki je del biotske pestrosti. Odkrivajo, kako pomembna je genetska pestrost dreves za odpornost gozdov. »Recimo, večja kot je genetska pestrost dreves v gozdu, večja je verjetnost, da bo drevo imelo gen, ki je prilagojen denimo na sušo ali pa na pozebe, tako se drevesa prilagajajo na spremembe v okolju.« Sposobnost prilagajanja dreves je še toliko pomembnejša v tem času hitrih podnebnih sprememb. »Zdaj gozdovi tega nekako ne dohajajo, mi pa raziskujemo, kako ohranjati oziroma še povečevati genetsko pestrost, da se bodo gozdovi lažje prilagodili na spremembe.«

Še en pomembne vidik sonaravnega gospodarjenja z gozdovi je ohranjanje starih dreves. »Ta vsebujejo številne mikrohabitate, puščamo pa tudi semenska drevesa, da semenijo. Ohranjamo tudi nekatera odmrla drevesa, saj so pomembna kot biotop saproksilom – različnim organizmom, ki so vezani na odmrli les, na primer žuželke in glive.«

Gozdni pionirji

Pri Pro Silvi vsako leto organizirajo ekskurzije tako za slovenske gozdarje, lastnike gozdov in vse, ki jih to zanima, kot tudi za obiske iz tujine. Ravno zdaj so pri njih obiskovalci iz češke Pro Silve. »Veliko tujcev pride spoznavat in se učiti od nas našega načina gospodarjenja z gozdovi. Začenjajo se zavedati, da je v času vse večjih ujm, obdobij vetra in žledu, prihajajočih invazivnih vrst, čedalje pomembneje posnemati procese narave. Obenem pa to še vedno omogoča ohranjanje gospodarskih vidikov gozda in pridobivanja lesa.«

Obiskovalce in obiskovalke radi popeljejo v Pahernikove gozdove, ki poraščajo severna pobočja Pohorja. So primer dobre prakse sonaravnega gospodarjenja. »Franjo Pahernik je bil pionir sonaravnega gospodarjenja pri nas. Ko so vsi večinoma sadili smreko, ker hitro raste in ima ekonomsko vrednost, to je bil zgled nemške šole gozdarstva, je Franjo Pahernik že začel ugotavljati, kako pomembno je negovati mešane sestoje drevesnih vrst.« Pahernikovi gozdovi so na dobrem rastišču in tako tudi zelo donosni. Po njegovi smrti jih je podedovala hčerka, med vojno pa se je preselila v Ameriko in gozd podarila za ta namen vzpostavljeni Pahernikovi ustanovi. »To je res primer dobre prakse. Pahernikova ustanova zdaj iz dobička od teh gozdov financira štipendije za študente, raziskave in podobno.«

Gozd pokriva 58,3 odstotke Slovenije. Lahko bi rekli, da smo gozdna dežela, dežela gozdnih ljudi. To nam je že tako samoumevno, da nas morajo včasih na zelene lepote spomniti obiskovalci iz tujine. »Smo eni izmed začetnikov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, premalo se zavedamo tega, na to bi lahko bili bolj ponosni. Vedno, ko pridejo tujci, so začudeni, kako lepe, zdrave gozdove imamo, obenem pa z njimi še vedno gospodarimo za namen ohranjanja vseh funkcij, tudi za dobiček.«

Pro Silva Slovenija – Združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi

Pro Silvo Slovenija lahko podprete s spremljanjem in širjenjem besede o njihovem delu, predvsem pa s promoviranjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. »Želimo si pridobiti več članov, tudi lastnikov gozda. Zdaj je veliko lastnikov, ki niso aktivni in niti ne vedo, kje so njihovi gozdovi. V času podnebnih sprememb pa je pomembno, da gozdove negujemo, spodbujamo njihovo zdravje in stabilnost.«

Obrazi nevladnikov

Rubriko Obrazi nevladnikov pripravljamo v sodelovanju s CNVOS, krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij. Vsak ponedeljek vam predstavimo eno nevladnico ali nevladnika, ki si, vsak na svoj način, prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna.