»Sploh si nisem znala predstavljati, kaj je cirkuška pedagogika. Pa sem šla s prijateljico pogledat na odprte cirkuške vaje, ki so jih takratne študentke socialne pedagogike prirejale na faksu, in v naslednjem trenutku sem že bila del človeške piramide!« pripoveduje Kristina Debenjak iz Slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko Cirkokrog. Društvo je na pobudo študentk socialne pedagogike nastalo leta 2005 in se do danes razlezlo v široko mrežo cirkuških navdušenk in navdušencev, ki v različnih krajih tu in tam izvajajo raznovrstne programe cirkuške pedagogike, v katerih so dobrodošli vsi: otroci, mladi, starejši, begunci, tujke, brezdomke, nomadke, družine, poslovne skupine in sploh vsi, ki radi gradijo ustvarjalne skupnosti in ki se želijo spoznati z žongliranjem, hojo po vrvi, poslikavo obraza, vrtenjem ognja, človeškimi piramidami, klovni, kovnesami in kar je še cirkuških vsebin.

»Imamo res zelo široke ciljne populacije, zelo radi pa delujemo skupnostno in medgeneracijsko, zato v svoje aktivnosti redno vključujemo ljudi z različnimi ozadji, iz različnih kulturnih okolij, z različnimi znanji in izkušnjami. Vključevanje vseh nam je zelo pomembno,« poudarja Kristina Debenjak. »Že več kot petnajst let imamo odprte treninge na ljubljanski Pedagoški fakulteti, kjer se nam lahko pridružijo vsi, ki jih to zanima, starejši, mladi, študentke, otroci, družine, priseljenke, begunci; pač vsi ljudje, ker so treningi tudi brezplačni.«

Kristina Debenjak pojasnjuje, da v cirkusu vedno izhajajo iz osebe, ki je tam. »Za nas je proces pomembnejši od končnega rezultata ali cilja. Največ pozornosti posvečamo temu, da se skupaj učimo, da spoznavamo sebe, da krepimo svoje močne točke. Verjamemo, da vsak lahko dela cirkus, samo najti je treba pristop, ki neki osebi najbolj ustreza.«

Cirkus je tako širok in pester, da vsak lahko najde cirkuško veščino, ki mu je blizu. Kristina Debenjak je recimo najprej poskusila s človeškimi piramidami in partnerskimi akrobacijami, saj jo je fasciniralo, kaj lahko ljudje skupaj zgradijo in kakšne zmožnosti ima naše telo. »Ko si mislimo, da nekaj ni možno, pa je. To me je na začetku najbolj navduševalo.« Sčasoma je šla skozi vse veščine, saj jo je v cirkuški skupnosti zmeraj kdo spodbudil, naj kaj poskusi, ali pa je kdo kaj vadil in je potreboval pomoč. »Danes znam početi tudi stvari, za katere si res nisem mislila, da bi jih lahko obvladala, recimo žongliranje ali hojo po vrvi. Tudi ogenj sem že vrtela, no, bruhala ga pa še nisem. Ni nujno, da smo vsi za vse, haha.«

Cirkuški tabor na Mačjem hribu

Pravkar na Mačjem hribu pri Truškah v mestni občini Koper v organizaciji Cirkokroga poteka cirkuški tabor za mlado in staro. »Na Mačjem hribu smo že sedmo poletje. Prejšnja poletja smo tam večinoma izvajali mednarodne mladinske izmenjave, letos pa smo priredili lokalni cirkuški tabor. Skupina mladih je samoorganizirano vzpostavila program, v katerem si izmenjujejo znanja, se učijo različnih cirkuških veščin in drugih veščin, ki jih želijo izmenjati ali podeliti. Ob tem se urijo tudi v sobivanju v skupnosti, kuhanju, skrbi za prostor. Vsako leto v času tabora priredimo skupnostni dogodek, v katerega vključimo lokalno skupnost. Letos, minulo nedeljo, smo si zamislili 'odprti oder', na katerem je vsak lahko pokazal, kar je želel, imeli smo tudi delavnice za otroke, poslikavo obraza, lokalci so pekli pice ...« pravi Kristina Debenjak.

»Cirkus je kraj druženja in izmenjave. Nudi odprt prostor za dojemanje in izražanje tega, kar smo, in možnosti, da se preizkusimo v stvareh, za katere si sploh ne bi mislili, da jih bomo kdaj znali početi. Nudi spoznanje, da smo sposobni marsičesa, le da moramo to včasih še odkriti. Cirkus je podporno okolje, je neomejena možnost za ustvarjalnost, eksperimentiranje, predvsem pa priložnost, da gradimo samozaupanje in samozavest, da odkrivamo sami sebe in skupnost, v kateri želimo bivati. Skupnost, skupina, ki se medsebojno podpira, je izhodiščna točka vsakega cirkusa.«

»Ponosna sem, da društvo Cirkokrog obstaja že sedemnajst let. Veliko tistih, ki so nas spoznali kot mladostniki, je danes aktivnih članic in članov društva, cirkus in cirkuška pedagogika pa sta oblikovala velik del njihove, naše življenjske poti. Lepo je, kako ohranjamo skupne vrednote, prepričanja, kako gradimo vedno nove projekte, in zelo je navdihujoče, ko te projekte prevzemajo, soustvarjajo in ustvarjajo vedno novi ustvarjalni ljudje,« pravi Kristina Debenjak.