V drugem poskusu je kmetijskemu ministrstvu vendarle uspelo izbrati letošnjega izvajalca posipavanja oblakov s srebrovim jodidom – na prvi razpis, objavljen februarja, se namreč ni prijavil nihče, niti Letalski center Maribor (LCM), ki je edini registrirani izvajalec obrambe pred točo v Sloveniji. Predsednik športnega društva Filip Tobias trdi, da je februarski razpis »udaril kot strela z jasnega« in da je bil pogodbeni znesek prenizek. Čeprav jim ministrstvo ni ponudilo več sredstev, so na drugem javnem naročilu oddali ponudbo. Podpisano pogodbo, na podlagi katere bodo opravili največ 23 letalskih ur, so Mariborčani prejeli danes.
Na državno financiranje obrambe pred točo pa že desetletja dežuje kritika Agencije za okolje (Arso). Vremenoslovci namreč izpostavljajo enotno mnenje domače in tuje meteorološke stroke, v skladu s katerim ne obstajajo prepričljivi znanstveni dokazi, da bi posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom statistično značilno zmanjšalo škodo zaradi toče. Posledice vnašanja dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake namreč niso dovolj raziskane in ni jasno, ali ima vnašanje reagenta srebrov jodit pozitiven učinek ali morda negativnega. Državno sofinanciranje tovrstnih projektov se vremenoslovcem ne zdi smotrno, ker vzbuja vtis, da je obramba pred točo preverjeno učinkovita.
V Mariboru so odporni na strokovno kritiko
V Letalskem centru Maribor so odporni na tovrstne kritike. »Nihče izmed slovenskih vremenoslovcev ni strokovnjak s tega specifičnega področja,« trdi Darko Kralj, vodja obrambe pred točo. »Edini strokovnjaki v Sloveniji smo mi.« Močno zagovornico imajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica Irena Šinko je prepričana, da pšenice, rži in drugih poljščin pred točo ni mogoče zaščititi drugače kot na ta način.
Ministrstvo in več kot 60 občin v severovzhodni Sloveniji je že več kot dve desetletji pripravljeno financirati letalsko obrambo pred točo – zanjo bodo letos skupaj odšteli nekaj manj kot 350.000 evrov. Dobro tretjino zneska, 120.000 evrov, bo prispevalo ministrstvo, ki pravi, da letalsko obrambo pred točo finančno podpira zaradi »stališča lokalnih skupnosti, ob upoštevanju pričakovanj na podlagi aktivnosti v preteklih obdobjih«.
Ministrica bo obrambo »postavila na nove temelje«
Mariborčani so si letos izpolnili dolgoletno željo. Kupili so dodatno dvomotorno cessno 340, z načrtom, da bi obrambo v prihodnjem letu izvajali z dvema letaloma. »Z njo lahko letimo bistveno višje in bi lahko delovali tudi nad Pohorjem,« je pojasnil Tobias. Po njegovih besedah jim je kmetijska ministrica že zagotovila, da bodo obrambo pred točo »postavili na nove temelje« in da se bo priključilo še več občin. Strošek obrambe pred točo je zanemarljiv v primerjavi s premoženjsko škodo, ki jo povzroči zgolj en točonosni nevihtni oblak, je prepričan Kralj.
Ministrstvo je med letoma 1999 in 2011 sofinanciralo obrambo pred točo izrecno z namenom, da bi se raziskala njena učinkovitost. Na 660 kvadratnih kilometrov velikem območju v jugovzhodnem delu Štajerske so zato postavili točemerni poligon s 192 merilnimi mesti. Ministrstvo je tudi naročilo izdelavo raziskovalnega projekta z naslovom »Presoja učinkovitosti umetnega vpliva na vreme«. Vendar se projekt nikoli ni udejanjil, nad točemernim poligonom ni bedel nihče, podatkov se ni sistematično zbiralo in analiziralo. Država zdaj financira obrambo pred točo na podlagi dvoletnih sklepov vlade. Aktualen sklep je bil sprejet v času vlade Janeza Janše.
