Predsedniške volitve so se iztekle pred petimi meseci, poročila o volilnih kampanjah pa so volilni štabi sedmih kandidatov objavljali daljše obdobje. Iz njih lahko danes razberemo, da je imel v razmerju med vložkom in povračilom za vsak prejeti glas volilca najbolj učinkovito kampanjo Vladimir Prebilič, ki se sicer ni uvrstil v drugi krog, si je pa zato v predsedniški kampanji nabral veliko političnega kapitala, ki bi ga lahko unovčil na nacionalni ravni, morda že na evropskih volitvah prihodnje leto. Prebilič je v kampanji porabil dobrih 21.000 evrov, ker pa je osvojil več kot 10 odstotkov glasov, je upravičen tudi do nadomestila, to je 0,12 evra za vsak prejeti glas, v njegovem primeru to pomeni, da bo dobil povrnjenih več kot polovico stroškov.
Logarju kampanjo financirali člani SDS
Organizatorji volilne kampanje za predsedniške volitve lahko za financiranje kampanje porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca, to je dobrih 423.000 evrov, vendar se temu znesku nihče od predsedniških kandidatov ni niti približal. Še najbolj skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD Milan Brglez, ki mu je za kampanjo uspelo zbrati in porabiti 190.000 evrov. Levji delež kampanje je financirala stranka GS (73.000 evrov), nekaj več kot 20.000 pa je prispevala stranka SD. A ker je bil na volitvah neuspešen, saj se ni uvrstil v drugi krog, je bila njegova kandidatura neuspešna tudi finančno, saj bo za dobrih 134.000 prejetih glasov stranka SD kot organizator kampanje prejela le 16.000 evrov nadomestila.
Drugi po vložku je bil navzven nestrankarski kandidat Anže Logar, ki je za kampanjo namenil 175.000 evrov, pri čemer se je večina denarja na volilni račun natekla iz naslova denarnih prispevkov (156.000 evrov), sam Logar pa je za kampanjo nakazal 19.000 evrov. Med fizičnimi osebami, ki so prispevale sredstva, najdemo nekdanjega predsednika DZ in vidnega člana SDS Franceta Cukjatija (5000 evrov) in tudi nekdanjega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota (3000 evrov). Logar bo prejel slabih 50.000 evrov nadomestila.
Družina Musar financirala kampanjo
Tretja po višini zbranih sredstev za predsedniško kampanjo je bila Nataša Pirc Musar, zbrala je slabih 125.000 evrov. Kasnejša zmagovalka volitev je večino denarja zbrala v obliki finančnih prispevkov, pri čemer sta nekaj več kot 75.000 prispevali družina Musar (Nataša Pirc Musar, Aleš Musar, Marjeta Musar) in organizatorica kampanje Darinka Pavlič Kamien. Današnja predsednica republike bo dobila povrnjenih skoraj polovico stroškov, to je slabih 60.000 evrov, saj je Natašo Pirc Musar v drugem krogu obkrožilo nekaj več kot 480.000 volilcev.
Če bodo v Gibanju Svoboda in SD za kampanjo Milana Brgleza kljub velikemu vložku dobili nekaj nadomestila, pa so v NSi s kandidaturo Janeza Ciglerja Kralja povsem zgrešili: kljub relativno visokemu finančnemu vložku (101.500 evrov) jim je uspelo nagovoriti le slabih 39.000 volilcev (4,37 odstotka), kar pomeni, da organizator kampanje (NSi) ne bo dobil nič povrnjeno. Več glasov je dobila celo kandidatka stranke Resnica Sabina Senčar, ki jo je obkrožilo 51.000 volilcev, a je bilo tudi to premalo za pridobitev nadomestila. Slednja je sicer za izvedbo kampanje porabila le dobrih 5000 evrov, še manj od kandidata Levice Mihe Kordiša, ki je potrošil 8500 evrov, a zato tudi zbral najmanj glasov podpore, to je 24.500 glasov.
