V ambulantah pediatrov pomoč konec decembra iščejo številne družine z otroki, ki so se okužili z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Dojenčki, pri katerih imajo lahko ta obolenja zelo hud potek, pridejo z virusi pogosto v stik prek starejših sorojencev, opažajo v osnovnem zdravstvu. Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je razvidno, da je sezona RSV intenzivno naraščala že sredi meseca. Pojavlja se tudi gripa, pogosteje kot v drugih krajih pa so jo zaznali v severovzhodni Sloveniji.
Pri odraslem smrkanje, pri dojenčku dihalna stiska
V porastu so vse okužbe dihal, opaža kamniški pediater Denis Baš. »Več je tudi okužb spodnjih dihal, torej bronhitisov in bronhiolitisov,« je pojasnil. Letos opažajo tudi precejšnje kroženje atipičnih pljučnic, otroci pa trenutno prav tako obolevajo za covidom-19. Po Baševih besedah bi bilo dobro, da starejši sorojenci dojenčkov, mlajših od šestih mesecev, v tem obdobju ne obiskujejo vrtca. »Njihovim staršem svetujemo tudi, naj se izogibajo zaprtih prostorov, naj z dojenčki ne hodijo na obiske in naj obiskov ne sprejemajo. Smiselno je, da so čim več zunaj, saj je okužb trenutno resnično veliko. Pri odraslem ali večjem otroku se lahko okužba z RSV pokaže kot navadno smrkanje, pri dojenčkih pa lahko doseže pljuča in povzroči dihalno stisko,« je poudaril Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
Konec leta narašča tudi število otrok, ki ob okužbah potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Staršem obolelih otrok svetujejo, naj bodo pozorni na morebitno pospešeno dihanje brez vročine, znake ugrezanja jamice na vratu, dihanje »s trebuhom«, dihalne premore in pomodrevanje, je naštel Baš. Ob takšnih znakih je potreben takojšnji obisk zdravnika, je pojasnil. Obisk pri zdravniku pa je po njegovih besedah potreben tudi ob visoki temperaturi, ki vztraja več dni, apatičnosti, redkem uriniranju in takrat, ko otrok ne zaužije dovolj tekočine.
Ob širjenju oslovskega kašlja na sosednjem Hrvaškem pediatri starše pozivajo tudi, naj otrokom omogočijo cepljenje po programu in naj cepljenj ne zamikajo. Cepljenje, ki otroka zavaruje posredno, svetujejo tudi ženskam po 24. tednu nosečnosti: »S tem bodo zaščitile dojenčke. Pomembno je, da otroci v prvih treh mesecih življenja ne dobijo oslovskega kašlja, ki je lahko zanje celo usoden.« Cepljenje proti oslovskemu kašlju, ki je nosečnicam na voljo pri njihovih osebnih zdravnikih in pri nekaterih ginekologih, je zanje brezplačno.
To zimo še brez širše
zaščite pred RSV
Za otroke, starejše od šestih mesecev, pediatri priporočajo še cepljenje proti gripi. »Gripa ni nedolžen virus. Pri otrocih, mlajših od dveh let, so pogosti zapleti z gnojnim vnetjem ušes, pojavljajo se tudi vročinski krči in pljučnice,« je dejal Baš. Posebno hudo lahko gripa prizadene otroke s kroničnimi boleznimi, kot so astma, sladkorna bolezen in nevrološke bolezni.
Cepivo proti RSV, ki lahko novorojenčka podobno kot pri oslovskem kašlju zaščiti prek cepljenja njegove mame v času nosečnosti, v Sloveniji za zdaj še ni na voljo. V aktualni sezoni v slovenskem zdravstvu prav tako še ni imunoglobulina, ki omogoča enkratno odmerjanje na sezono. Tako kot v preteklih letih pa je na razpolago zaščita s protitelesi za najbolj ranljive otroke, na primer nedonošenčke in najmlajše srčne bolnike. Baš upa, da bodo nove možnosti zaščite pred RSV, ki jih je že odobrila Evropska agencija za zdravila, v slovenskem zdravstvu uporabljali v prihodnji sezoni. »Pričakujemo, da bo to zmanjšalo pogostost težjih potekov pri najmlajših. Tudi v prihodnje pa bo pri novorojenčkih ostalo ključno izogibanje zaprtim prostorom in druženjem. To je zlati standard,« je poudaril.
