»Ker gre za izredno uredbo, bo ta neposredno implementirana v notranji pravni red držav članic. Začela bo veljati že januarja in bo veljala eno leto,« nam je povedala direktorica Združenja slovenske fotovoltaike (ZSFV) Nina Hojnik. To pomeni, da bodo novosti, ki jih prinaša uredba, z novim letom veljale tudi za slovenske investitorje.

Molk organa pomeni soglasje

Katere so ključne novosti? Skrajšanje postopkov izdaje soglasij tako za velike kot za manjše projekte obnovljivih virov energije (OVE), prednostno umeščanje sončnih elektrarn na strehe in ob obstoječo infrastrukturo, umik zahteve
za celovito okoljsko presojo na razvrednotenih območjih in uvedba pozitivnega administrativnega molka. »Slednja pomeni, da se molk organa v primeru malih sončnih elektrarn obravnava kot soglasje. Če se upravna enota na primer
na vlogo ne odzove v predpisanem roku 30 dni od potrditve prejema, to pomeni enako kot pozitivni
odgovor,« je pojasnila naša sogovornica. A v praksi se pri uvedbi tega pravila po njenih besedah utegne zaplesti, saj postopki pri nas še niso povsem digitalizirani, zato uradni začetek postopka z vidika državljana ni vedno jasno in transparentno razviden.

Uveljavitev določila, da molk organa pomeni pozitivno odločbo, bo sicer po mnenju Nine Hojnik lahko precejšen šok za izdajatelje soglasij. »Nekateri distributerji električne energije so v zadnjem času močno zmanjšali čakalne vrste za izdajo soglasij za priključitev male sončne elektrarne v omrežje in jih izdajajo v zakonskem roku 30 dni ali še prej. V Elektru Ljubljana na primer pravijo, da je soglasje zdaj mogoče dobiti že v dveh tednih. Drugi distributerji bodo morali enomesečni rok še uloviti,« pravi. In če ga ne bodo? Če investitor v predpisanem roku ne bo prejel odgovora, to načeloma pomeni zeleno luč za priklop elektrarne. »V praksi to pomeni, da lahko investitor elektrarno priklopi na neprimerno mesto, kar pomeni, da bo zaradi neustrezne umestitve z vidika omrežja nekomu drugemu – povedano po domače – elektrarno izklapljalo,« je dejala direktorica združenja. »Mislim sicer, da do tega pri nas ne bo prihajalo in da so se distributerji na to pripravili. Vlada pa tudi pripravlja vrsto ukrepov, ki naj bi k temu prispevali,« je dodala.

Omejitev postopkov
na eno leto

Spremembe se obetajo tudi pri večjih projektih OVE. Za večje projekte na kopnem bo po besedah Nine Hojnik po novem veljalo, da bodo postopki pridobivanja soglasij lahko trajali največ eno leto. Prav tako z uveljavitvijo uredbe za projekte na razvrednotenih območjih ne
bo več potrebna celovita okoljska presoja. »Poudarek je tudi na povezanosti postopkov. V praksi se namreč dogaja, da kak postopek poteče, pa je treba začeti znova, nato investitor spet ne dobi nobenega odziva … In tako se roki nerazumno dolgo prestavljajo. Zdaj bodo morali biti vsi postopki procesa v okviru enega projekta povezani,« je dejala naša sogovornica.

Naša država sicer po njenih besedah z vidika dolgotrajnih postopkov umeščanje OVE v prostor ni nobena izjema. Zamude pri izdajanju dovoljenj ter večletni in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor bremenijo marsikatero evropsko državo, kar je bil tudi eden od razlogov za sprejem izredne uredbe.

Elektrarne tudi
v mestnih središčih?

K slovenskemu predlogu zakona o umeščanju OVE sicer v ZSFV niso podali veliko pripomb, saj je vlada, kot so nam povedali, večino njihovih predlogov v zakonu že zajela. Tudi v tem primeru so predlagali uvedbo določila, da molk organa pomeni privolitev v korist stranke, saj sedanji ukrepi ne zagotavljajo odločanja v instrukcijskih rokih.

Prav tako so predlagali, da se z zakonom omogoči postavitev naprav, predvsem sončnih elektrarn, tudi na območjih oziroma objektih, za katere velja režim varstva kulturne dediščine. »Prebivalci, ki živijo v mestnih središčih, so v neenakopravnem položaju z drugimi, saj zakon o varstvu kulturne dediščine ne dovoljuje postavitve sončnih elektrarn na strehe stavb v mestnih jedrih. Zakon je pri tem rigorozen in ne upošteva napredka na tem področju,« so zapisali. x