Vodja projektov pri Prostorožu Naja Kikelj je dejala, da so se v društvu začeli aktivno ukvarjati z območji okoli klinik iz več razlogov. Eden izmed njih je zagotovo pregrevanje, ki ga opažajo tako v ZRC SAZU, zaposleni, obiskovalci in mimoidoči, zato so se odločili, da intervinirajo. Že med epidemijo so opazili, da so morale klinike nekatere dejavnosti prenesti na zunanje površine, na primer malicanje zaposlenih, čakanje na obravnavo, obiski hospitaliziranih, testiranja in tako dalje. Zaznali so diskrepanco med dejanskim stanjem v prostoru in potrebami uporabnikov. Ugotovili so, da so točke kjer se zadržujejo uporabniki, slabo načrtovane in opremljene. To so na primer vhodi v Polikliniko, Ugrenco in obe strani Zaloške ulice. Kot pravijo, si želijo izboljšati izkušnjo javnega prostora, zato so za začetek postavili 16 klopi na omenjenih lokacijah. Gre za začasno obdobje, saj imajo glavno besedo pri tem uporabniki, ki lahko podajo svoje odzive preko QR kode. Do zdaj so jih prejeli 180, te pa so v večini zelo pozitivni – 98 odstotkov ljudi je namreč glasovalo, da naj klopi ostanejo.

Ljubljanski podžupan Janez Koželj je dejal, da mestna občina podpira tovrstno urejanje javnih prostorov. Kot pravi, je »mesto javni prostor, mesto niso hiše, ki so večinoma zasebni prostori«. Če želimo, da je mesto res javna domena, ga je torej treba preurejati in opremljati. Ena ključnih oprem je po njegovem mnenju ravno klop, saj je ta »simbol udomačenja javnega prostora«.

Podobna situacija pa je tudi na območju BTC. Oba prostora sta namreč največja toplotna otoka, ki imata veliko obiskovalcev. »Mesto moramo ponaravljati,« dodaja podžupan in hkrati opozarja, da je šla podnebna kriza že čez svojo mejo in ravno »urejanje malih oaz je najbolj primerna metoda, saj z njimi ljudem najlažje približamo podnebno krizo, ki smo jo sami povzročili. Vremenski pojavi so del naše usode in tega se je treba zavedati ter začeti skreti za naravo.«