Na razpisu imajo interesenti za vložitev vloge 30 dni časa, njihovo odpiranje pa bo v roku 15 dni zatem, je razvidno iz razpisa, objavljenega v slovenskem in evropskem uradnem listu. Ministrstvo jih lahko zaprosi še za dopolnitev vloge. Vlagatelji bodo o izidu izbirnega postopka obveščeni najkasneje v roku 30 dni od odpiranja vlog.

Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023-2025 je na prvem prednostnem seznamu skupno 10 prog, in sicer štiri za lete na končno destinacijo - Bruselj, Skopje, Praga in Berlin -, ter šest za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.

Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom. Na tretjem seznamu pa so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.

Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih Brnik, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročilih o opravljenih letih in o številu prepeljanih potnikov.

Po treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in Koebenhavn, medtem ko zadnja dva razpisa nista bila uspešna. Na četrtega se je sicer prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, a do uvedbe novih linij za zdaj še ni prišlo, na peti razpis pa se ni prijavila nobena letalska družba, zato so na ministrstvu že pred dnevi napovedi nov razpis.

Luksemburški Luxair je v Luksemburg začel leteti septembra lani. Latvijski airBaltic v Rigo leti od uvedbe poletnega voznega reda oz. od konca aprila, skandinavski Norwegian je povezavo s Koebenhavnom prav tako vzpostavil konec aprila, španska Iberia pa je v Madrid letela od konca julija do začetka septembra.