Nedavni prenos družbe Sodo, operaterja distribucijskega omrežja, pod okrilje Elesa naj bi bil po naših neuradnih informacijah prvi korak pri preoblikovanju elektrodistribucijskega sektorja. V naslednjih korakih naj bi naloge Soda v celoti prevzel Eles, operater prenosnega omrežja, obenem pa naj bi se začela tudi združitev petih elektrodistribucijskih podjetij v vsega dve.
Pet elektrodistribucijskih podjetij, to so Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Gorenjska in Primorska, trenutno skrbi za to, da električna energija pride do odjemalcev. Del elektrodistribucijskega sektorja je tudi družba Sodo, ki opravlja vlogo operaterja distribucijskega omrežja. V tem delu slovenske energetike se po naših neuradnih informacijah pripravljajo korenite spremembe.
Na pristojnem ministrstvu naj bi bili precej kritični do vodenja elektrodistribucijskih podjetij in operaterja distribucijskega omrežja. Omenjena podjetja naj bi v minulih letih povsem zaspala, večinoma so (pre)skromno investirala, predvsem pa se niso modernizirala in razvijala električnega omrežja, da bi bilo kos izzivom modernega časa. Danes je to omrežje zastarelo in ob naraščajočem številu samooskrbnih sončnih elektrarn neprilagojeno zahtevam državljanov. Vse več državljanov se mora za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom, saj električno omrežje priklopa novih razpršenih virov preprosto ne prenese. Z organizacijskimi spremembami naj bi pospešili nujno potrebno modernizacijo.
Dve državni podjetji
Na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in v Slovenskem državnem holdingu (SDH) po naših neuradnih informacijah razmišljajo o več različnih scenarijih, kako danes razdrobljeni elektroenergetski sektor združiti, povezati in optimizirati. Nagibali naj bi se k združitvi vseh petih podjetij v dve. Tako bi Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska združili eno v državno podjetje, ki bi skrbelo za elektrodistribucijo v zahodnem delu države, nekakšen Elektro Slovenija 1 torej. Sedež podjetja bi bil v Ljubljani, domnevno v prostorih Elektra Ljubljana. Združena Elektro Maribor in Elektro Celje pa bi prevzela oskrbo vzhodnega dela države. Sedež podjetja, recimo mu Elektro Slovenija 2, bi bil v Mariboru.
Obe podjetji bi bili pod okriljem vlade (tako kot je denimo družba Borzen), na SDH pa bi prenesli njihova hčerinska tržna in proizvodna podjetja, ki bi jih v skladu z evropskimi zahtevami družbe že morale odprodati. Elektro Maribor je sicer lani večinski delež Energije Plus prodal Holdingu Slovenske elektrarne, v Elektru Ljubljana so hčerinsko družbo Elektro energija pred časom prodali družbi GEN-I, v Elektru Primorska pa Petrolu družbo E3. Preostali podjetji svojih hčerinskih družb nista prodali.
Ključna ovira pri opisanem preoblikovanju elektrodistibucijskega sektorja so manjšinski lastniki vseh naštetih podjetij; država obvladuje le slabih 80 odstotkov njihovih delnic. To težavo že rešujeta SDH in finančno ministrstvo.
Kadrovski prepih
V kontekstu načrtovane reorganizacije je treba razumeti tudi nameravane kadrovske spremembe na čelu obeh največjih podjetij, mariborskega in ljubljanskega. Slednje naj bi v prihodnjih dneh vendarle dobilo direktorja s polnim mandatom. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi to kmalu postal sedanji prokurist družbe Urban Likozar, ki ga sicer povezujejo z enih izmed ustanovnih članov Gibanja Svoboda ter nekdanjim predsednikom uprave Elektra Ljubljana Andrejem Ribičem. Imenovan naj bi bil že pred časom, a se je med odločevalci pojavila dilema, ali izpolnjuje pogoje za imenovanje na mesto predsednika uprave. Likozar je bil prej direktor enote Kočevje. V minulih tednih so se tako v Elektru Ljubljana oborožili z odvetniškimi mnenji, ki potrjujejo, da njegove reference ustrezajo merilom za to funkcijo. Do imenovanja Likozarja družbo vodi namestnik predsednika nadzornega sveta Vekoslav Korošec.
Družbo Elektro Maribor ta čas vodi Jože Hebar, ki se lahko pohvali z razmeroma dobrimi poslovnimi rezultati, saj je izmed petih elektrodistribucijskih podjetij lani edino Elektro Maribor posloval z dobičkom. Nadzornikov, kot kaže, to ne zanima. Minuli teden so Hebarju predlagali sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata. Če ga ne bo podpisal, naj bi ga razrešili krivdno. Da mora na vsak način oditi, naj bi se po naših informacijah odločil predvsem prvi nadzornik Elektra Maribor, sicer pa ljubljanski podžupan iz vrst Gibanja Svoboda Samo Logar.
Pa Sodo?
Operater distribucijskega omrežja Sodo bo medtem po naših neuradnih informacijah v naslednjih dveh letih povsem ukinjen, njegove naloge bo prevzel Eles. Zakon o oskrbi z električno energijo že omogoča obstoj enotnega operaterja »kombiniranega« omrežja.
Že vse od nastanka družbe Sodo se namreč pojavljajo politični in strokovni pomisleki, da je ta družba pravzaprav nepotreben organ, saj vse konkretne naloge, ki zadevajo distribucijsko omrežje, dejansko opravljajo našteta distribucijska podjetja. Toda Sodo vendarle potrebujemo zaradi (evropskih) zakonskih zahtev, ki nalagajo strogo ločitev distribucijske od tržne in proizvodne dejavnosti. Težava je v tem, ker so nekatera elektrodistribucijska podjetja lastniki družb za prodajo ali proizvodnjo električne energije. Če bi elektrodistribucijske družbe te hčerinske družbe odprodale, bi izpolnile evropske zahteve in same prevzele formalni status operaterja omrežja. Obstoj Soda bi s tem izgubil smisel. To je po naših informacijah tudi končni cilj začetih organizacijskih sprememb.
