Ob nedavni predstavitvi mednarodne raziskave o bralni pismenosti PIRLS (Progress in International Literacy Study), ki je zaznala upad bralnih sposobnosti slovenskih učencev, so strokovnjaki opozorili tudi na pomembno razliko med branjem z zaslona in branjem s papirja. Dr. Igor Ž. Žagar, redni profesor retorike in argumentacije ter direktor Pedagoškega inštituta, kjer so pripravili slovenski del študije PIRLS, je opozoril, da raziskava sicer res ni pokazala razlike med branjem z zaslona in branjem s papirja, vendar to velja le za reševanje nalog v okviru PIRLS, ne pa tudi za redno, šolsko branje. »Razlike med obema branjema so občutne, kar je bil verjetno tudi eden od ključnih razlogov za padec bralne pismenosti v času zaprtja šol,« je pojasnil Žagar.
Tudi mlajši niso zadovoljni
V svoji predstavitvi je izpostavil problem, ki so mu pedagoški strokovnjaki ob raziskovanju posledic izobraževanja na daljavo v času epidemije koronavirusa po njegovem mnenju posvetili premalo pozornosti. »Gre za problem specifičnega kognitivnega procesiranja informacij, posredovanih in pridobljenih prek zaslonov,« ugotavlja Žagar. Pri tem se je profesor naslonil na temeljni znanstveni članek iz leta 1988 z naslovom »Reading from paper versus reading from screen«, ki so ga v publikaciji The Computer Journal objavili avtorji Andrew Dillon, Cliff McKnight in John Richardson. V njem so že pred več kot tremi desetletji opozorili, da je branje z zaslona počasnejše, manj natančno, bolj utrujajoče, pospremljeno z manjšim razumevanjem prebranega in s subjektivnim občutkom manjše učinkovitosti od branja s papirja.
Žagar je prepričan, da te ugotovitve veljajo še danes. Tudi po preteku treh desetletij od objave omenjenega članka so številne študije pokazale povsem enake rezultate – s pomembnim dodatkom: branja z zaslona ne marajo niti mlajše osebe kljub uporabi tehnološko vrhunskih monitorjev. Metaanalitična študija, ki je zajela triintrideset študij v obdobju 2008–2018, je pokazala, da je branje oziroma učenje z zaslona površinsko, saj ne omogoča globinskega branja, obenem pa zmanjšuje koncentracijo. Pri branju z zaslona sta retencija (pomnjenje) in priklic (iz spomina) šibkejša kot pri branju s papirja, je pojasnil Žagar.
Opozoril je tudi na odkritje, kot pravi, zanimivega in skrb zbujajočega metakognitivnega fenomena, ki sta ga leta 2011 razkrila izraelska raziskovalca Rakefet Ackerman in Morris Goldsmith. »V eksperimentu, ki je primerjal reševanje nalog na papirju in na ekranu, ugotavljata, da so bili mlajši odrasli, stari okrog štiriindvajset let, ki so naloge opravljali na ekranu oziroma prek ekrana, pri čemer niso bili časovno omejeni, prepričani, da bodo naloge opravili hitreje in učinkoviteje kot kolegi, ki so naloge opravljali na papirju,« povzema ugotovitve Žagar. Rezultat je bil prav nasproten: za naloge so potrebovali več časa, opravili so jih slabše oziroma manj natančno. Sprotno merjenje pričakovanja o že opravljenem delu in merjenje po opravljenem delu sta pokazali, da so veliko preveč optimistično ocenjevali, kolikšen del naloge so že opravili oziroma kako so jo opravili, je opozoril Žagar.
Pojasnil je, da je vzroke za to med drugim treba iskati v ugotovitvi, da so sodelujoči sam medij, v katerem so reševali naloge, razumeli kot pokazalnik težavnosti nalog. Tiskani medij so ocenili kot bolj težaven oziroma zahteven od elektronskega medija oziroma zaslona. Na metakognitivni ravni namreč elektronske medije – v primerjavi s papirnatimi mediji – razumemo kot primerne za enostavne, prostočasne in zabavne aktivnosti, kot so e-pošta, facebook, instagram, youtube, whatsapp, pojasnjuje neželene učinke Žagar.
Elektronske naprave so moteče
Na bistvene razlike med branjem s papirja in z zaslona je že pred leti opozarjal tudi profesor bibliotekarstva Miha Kovač. Med drugim je spomnil, da so raziskave pokazale, da za učenje ni primerna uporaba pametnih telefonov, saj otroke motijo vse dodatne možnosti – facebook, instagram, youtube in telefonski klici. Tudi ankete med učenci so pokazale, da si otroci poleg telefona želijo klasičnih knjig. »Digitalna podpora učnemu procesu je odlična, če jo uporabljamo na pravi način in če vemo, kdaj uporabljati zaslon in kdaj papir. Nasprotujem pa prenagljenemu uvajanju digitalnega učenja brez pilotnih študij in brez poznavanja znanstvenih dejstev o tej temi,« je za Dnevnik povedal Kovač.
