»Začeti se moramo pogovarjati o novi višini povprečnine. Če se to ne bo zgodilo, bo treba zajedati v investicijska sredstva,« pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in kočevski župan Vladimir Prebilič. Občine so lani dosegle zvišanje povprečnine s prvotno določenih 647 na 700 evrov. Toda že lep čas je jasno, da zaradi zvišanja plač in drugih stroškov to, zlasti pri večjih občinah, ne bo zadoščalo za pokritje zakonsko določenih obveznosti. SOS, ki vključuje 182 občin od 212, predlaga zvišanje povprečnine za 10 do 15 odstotkov. »Če k dvigu plač pomočnic vzgojiteljic prištejemo še povišanje materialnih stroškov javnih zavodov, cene energentov, hrane in napovedana povišanja plač drugih javnih uslužbencev, bomo letos, če ne bo spremembe, končali z realno povprečnino v višini 650 evrov ali celo manj,« opozarja Prebilič.
Prebilič: Nič o občinah brez občin
Kot smo že poročali, bodo zaradi povišanja plač pomočnic vzgojiteljic občine cene vrtcev povišale za 14 do 17 odstotkov, saj, kot pravijo tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS), proračunskih sredstev za pokritje teh višjih stroškov nimajo. Zato je Združenje pozvalo vlado, naj pokrije ta dvig iz državnega proračuna. A minister za delo Luka Mesec in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda sta nedavno izjavila, da je takšno povišanje neutemeljeno, saj da »plače pomočnic vzgojiteljic ne predstavljajo glavnine stroška plač«. »Kar pravi minister Mesec, ne drži,« so zapisali v SOS. »Potrebna finančna sredstva za občine se zračunava glede na stroške izvajanja zakonskih nalog v povprečju zadnjih štirih let.« Tudi Prebilič pravi, da je izjava ministra zavajajoča. »Takrat ni bilo govora o tem strošku. Če bi to vedeli, ne bi pristali na 700 evrov.« Zato bi bile občine rade partnerice v dialogu, »ne pa da smo post festum obveščeni o spremembah, ki jih moramo potem implementirati.«
Pogovore o morebitnem dvigu povprečnine pozdravljajo tudi v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS). Hkrati pa ponovno opozarjajo na neustrezno obravnavo mestnih občin, ki ob povišanju plač javnih uslužbencev nosijo bistveno večje breme. Kot pravi Miloš Senčur, vodja strokovne službe pri ZMOS, dvig povprečnine vprašanja povišanja plač ne rešuje pravično in sorazmerno. Poleg tega je težko oceniti, kolikšen naj bo, saj analiz oziroma podatkov za vse občine sploh ni, pravi. »Če bo povprečnina veljala za vse enako, bodo majhne občine z majhnim številom javnih zavodov oziroma vrtcev in z malo javnih uslužbencev na boljšem, mestne in druge večje občine s številnimi zavodi in javnimi uslužbenci pa dejanskih stroškov ne bodo mogle pokriti, saj gre za večmilijonska sredstva. Zgolj zvišanje plač pomočnic vzgojiteljic pomeni za mestne občine dodatnih šest milijonov evrov na leto,« pravi.
Sistem vsakoletnih pogajanj ponižujoč
Samo z dvigom povprečnin se tako po Senčurjevih besedah ne da pokriti dejanskih stroškov, kar se je pokazalo že pri odpravi plačnih nesorazmerij. »Zato smo poziv ministrstva za javno upravo, naj povemo, koliko imamo dejansko stroškov, razumeli v smeri, da bodo začeli iskati rešitve, kako dejanske stroške tudi povrniti,« dodaja. Sistem vsakoletnih pogajanj za povprečnine pa se mu zdi ponižujoč, saj da se pogajajo »kot na tržnici«.«
