Med občinami z največjim skupnim dolgom na prebivalca so se po podatkih ministrstva za finance zvrstile Gornji Petrovci, Solčava, Rogašovci, Ljubljana, Dobrepolje, Bohinj, Kostel, Maribor, Piran in Slovenj Gradec. Na seznamu so tudi občine Gornja Radgona, Štore, Preddvor, Brezovica in Veržej.
V trenutno najbolj zadolženi občini Gornji Petrovci je leta 2023 skupni dolg na prebivalca obsegal 2630 evrov. Med manjšimi bolj zadolženimi občinami je bila tudi občina Dobrepolje, kjer je dolg znašal 1183 evrov na prebivalca. »Zadolženost je povezana predvsem z večjimi vlaganji v gradnjo javne infrastrukture, kot so kanalizacija, vodovod, čistilna naprava, vrtec in športna dvorana,« je pojasnil podžupan občine Dobrepolje Jernej Stare.
Razloge za tolikšno zadolženost občine Stare pripisuje dvema razlogoma. »Smo precej majhna občina z nekaj manj kot 4000 prebivalci in z rednimi proračunskimi prihodki manj kot štiri milijone evrov na leto. Strošek gradnje denimo vrtca ali šole je zato na prebivalca sorazmerno višji kot v precej večjih občinah, ki gradijo podobne objekte,« je prepričan. Drugi razlog za višjo stopnjo zadolženosti je gradnja več obsežnejših infrastrukturnih projektov v krajšem času. Kot primer večje naložbe Stare omeni gradnjo vrtca v letu 2017, ki je povzročila, da se je dolg akumuliral, še preden bi se vsaj delno poplačal.
Potrebe večje od pridobljenega denarja
Med izstopajočimi občinami je tudi Črnomelj, kjer je predlani skupni dolg znašal 12.724.596 evrov. Kot so pojasnili v kabinetu župana, je razlog v investicijsko naravnanem proračunu, pri čemer investicijski odhodki obsegajo polovico vseh proračunskih odhodkov. »Večje naložbe so gradnja osnovne šole Loka, ki je eden največjih investicijskih projektov v šolstvu v Sloveniji. Naložba je v tem primeru znašala 14,6 milijona evrov, od tega kar 7,7 milijona evrov občinskih sredstev. Med večjimi investicijami so tudi gradnja novega vrtca Loka Črnomelj, kanalizacijskega omrežja in prizidka osnovne šole Dragatuš,« so povedali.
Občina Črnomelj se je prisiljena zadolževati, ker so potrebe občine po gradnji gospodarske javne infrastrukture veliko večje od povprečnine iz državnega proračuna. »Evropska sredstva pa so namenjena predvsem vlaganjem v mehke vsebine, ne pa v investicije. Občine tako nimamo primernih virov za financiranje naše infrastrukture,« so še pojasnili.
Gradili športne dvorane
Med bolj zadolženimi občinami je bila še občina Kočevje, kjer poudarjajo, da so tudi po podatkih o številu investicij na prebivalca vedno nad povprečjem občin. »Del izdatkov je nujno povezan z gradnjo javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb. Gre za projekte izgradnje sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, vodovodnih omrežij in cestne infrastrukture,« so zapisali. Ob tem so poudarili, da so se vedno zadolževali le za projekte s potrjenim sofinanciranjem.
Občina Štore se je s približno 4430 prebivalci znašla na 12. mestu skupnega dolga na prebivalca, kar znaša 1047 evrov. »Vodilne investicije v minulih štirih letih so bile gradnja športne dvorane, katere vrednost je obsegala 4,1 milijona evrov, in izgradnja javne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda,« so povedali. S podobnimi projekti se je nadpovprečno zadolžila še občina Solčava, kjer so se lotili gradnje telovadnice, za katero je občina odštela 1,6 milijona evrov. S 1661 evri dolga na prebivalca je Solčava po podatkih iz leta 2023 na drugem mestu po zadolženosti občin.
Večje površine, manj prebivalcev
Bohinj, ena najbolj turističnih občin pri nas, je po skupnem dolgu na prebivalca na šestem mestu. Tam razloge za zadolženost vidijo predvsem v manjšem številu prebivalcev glede na površino občine, kar draži gradnjo infrastrukture. Največji investiciji, ki sta imeli v svoji strukturi tudi zadolžitev, sta bili gradnja novega vrtca v Bohinjski Bistrici in lasten delež občine pri gradnji kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem.
»Za upoštevanje kreditnih zmožnosti občin je ključna višina letno pridobljenih sredstev iz različnih virov prihodkov, ne pa število prebivalcev. Pri nas so to sredstva zakona o Triglavskem narodnem parku in turistična taksa,« so pojasnili. Po njihovi oceni je tako kazalnik zadolženosti občin nepravilno interpretiran, saj da ima občina trenutno izkoriščene manj kot pol možne kvote zadolžitve glede na višino prihodkov.
