Večji del romskega prebivalstva v Ribnici živi v naseljih Lepovče, Goriča vas in Otavice. Vsa naselja so pravno in komunalno neurejena in niso vključena v sistem poselitve. Zaradi širitve industrijske cone, v kateri stoji romsko naselje Lepovče, je občina zanj poiskala novo lokacijo v približno 200 metrov oddaljenem gozdu. Kmalu po objavi potencialne nove lokacije se je v Ribnici izoblikovala civilna iniciativa, ki premiku romskega naselja v bližino drugih naselij nasprotuje. Nova lokacija se predstavnikom civilne iniciative zdi neprimerna zaradi številnih težav, ki naj bi jih imeli z Romi v preteklosti.

Možnih več lokacij

Krajani Lepovč in vaščani bližnje vasi Hrovača so za nove lokacije romskega naselja Lepovče predlagali območje nekdanjega kamnoloma v Dolnjih Podpoljanah, travnato površino v Žebiču med bencinskim servisom in železniško progo in v Goriči vasi na območju nekdanjega strelišča. Na zadnji lokaciji že stoji eno od romskih naselij v Ribnici, ki je tam že več kot 30 let. Občina je v prvi polovici letošnjega leta na tem območju želela odkupiti zemljišča v lasti zasebnih lastnikov na podlagi načrtov za predvideno ureditev romskega naselja, a večina lastnikov zemljišč ne želi prodati.

Največ težav naj bi imela občina s predstavniki lokalnih skupnosti, ki se z lokacijami v bližini naselij ne strinjajo. Kot je poudaril občinski svetnik Jože Andolšek, jih moti predvsem pozitivna diskriminacija romskega prebivalstva. »V primeru selitve se ljudje upravičeno bojijo povečanja kraj kmetijskih pridelkov, pašne opreme in vlomov v počitniške objekte,« je opozoril.

Odgovorna tudi država

Spomnimo, da je varuh človekovih pravic občino v zadnjih trinajstih letih že večkrat opomnil, da bi morala v sodelovanju s centrom za socialno delo vsem Romom v občini zagotoviti dostojno bivališče. V primerih, ko občine niso aktivne pri odpravi ugotovljenih kršitev človekovih pravic, je njihova dejanja dolžna nadomestiti država in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »K temu jo zavezuje 5. člen ustave ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe s področja varstva človekovih pravic. Kadar država ne izpolni svoje dolžnosti za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, je sama odgovorna za njihovo kršitev,« so pojasnili v uradu varuha.

Na občini na komentarje varuha odgovarjajo, da bodo k sprejetju podrobnega programa ukrepov skladno z določili zakona o romski skupnosti pristopili, ko bodo našli primerne lokacije in naselja umestili v občinski prostorski načrt. »Do tedaj bomo izvajali aktivnosti na področju socializacije Romov, saj je nemogoče sprejemati program brez osnovnih izhodišč ali ustrezne zagotovitve pogojev za bivanje romske populacije,« so pojasnili.