Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je letos namenila približno 35.000 evrov za lastno promocijo, 70.000 evrov pa za komunikacijsko-informacijski servis, ki skrbi za promocijo dogodkov ŠOU preko najrazličnejših komunikacijskih kanalov. Informacij o volitvah ni mogoče najti na družbenih omrežjih kljub temu, da bodo postopki stekli čez slab mesec. Razpisi za kandidature in vse druge uporabne informacije glede udeležbe na volitvah se nahajajo zgolj v podzavihkih na spletni strani ŠOU in na njihovi oglasni deski.

Zato ne preseneča dejstvo, da večina študentov in študentk ni seznanjenih o tem, kdaj in kako bi lahko oddali svojo kandidaturo, če bi to želeli – danes je sicer zadnji dan. Na ŠOU sicer zagotavljajo, da dogajanje promovirajo. Sporočili so namreč, da »razglas volitev ni le javno objavljen na spletni strani ŠOU v Ljubljani, ampak je tudi javno izobešen na oglasni deski v prostorih ŠOU v Ljubljani«, pri čemer poudarjajo, da imajo zainteresirani do obeh prosti dostop. Kljub temu sta tako udeležba na študentskih volitvah kot kandidature rekordno nizki.

Nezadostna informiranost o volitvah in prijavah kandidatur

Po volilnem pravilniku, ki je objavljen na spletni strani ŠOU, ima na študentskih volitvah pravico voliti vsaka oseba, ki ima na dan glasovanja status študenta visokošolskega oziroma višješolskega zavoda. Veronika Tržan, opozicijska poslanka v študentskem zboru in ena izmed avtoric javnega apela, ki je bil objavljen na spletni strani Iskra z namenom informiranja o pravicah in možnostih aktivnega sodelovanja študentov pri ustvarjanju študentske politike, je dejala, da se »ŠOU poslužuje ravnanj, ki vodijo v nizko volilno udeležbo«. Prejšnjih volitev se je namreč udeležilo samo 6 odstotkov vseh študentov. »Če ne veš, da se datum volitev približuje in če ne veš, kje tovrstne informacije iskati, potem jih ne najdeš.«

Podobne razloge navaja tudi pri oddaji kandidatur. Poudarila je, da se težava začne že pri nezadostni informiranosti o prijavi. Meni, da je »celotni namen teh ravnanj zmanjšati volilno udeležbo na tako sramoten minimum, da bodo zagotovo izvoljeni kandidati Povezanih in Modro za študente«. Obe omenjeni stranki že več let zasedata prostor v koaliciji študentskega zbora. Dodala je še, da o tem govori tudi »specifičen način izvedbe kandidature«, saj so določene stvari, ki jih mora kandidat upoštevati, »skrite v poslovniku volilne komisije ali pravilniku o volilni kampanji«. Med drugim je predstavila tudi svojo izkušnjo. »Bila sem precej zmedena glede oddaje kandidature, saj se s preprostim prebiranjem pravnih aktov nisem mogla zadosti informirati.«

Študentsko skupnost skrbi izbira predsednice volilne komisije

Volilna komisija skrbi predvsem za tehnično izvedbo volitev ter dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev ter volilnih kampanj. Komisijo sestavlja šest članov in predsednik. Trenutna predsednica volilne komisije je Medina Čehić, sestra Rasima Čehića, ki je član predsedstva ŠOU in vodje resorja za ŠOVZ. Ob tem pa se v študentski skupnosti pojavljajo pomisleki, če bi to lahko ogrozilo demokratičnost volitev. V ŠOU poudarjajo, da volilna komisija na rezultate volitev ne vpliva.

Veronika Tržan ob tem komentira, da bi morala biti sestava volilne komisije bolj uravnotežena in da bi ŠOU na funkcijo predsednika volilne komisije morala imenovati drugo osebo, v katere neodvisnost ne bi bilo mogoče dvomiti. »Znano je, da se v primerih, kjer kandidira bližnji sorodnik ali partner, poraja dvom glede neodvisnega dela volilne komisije,« pravi in dodaja, da je »povezava brat-sestra zagotovo tako močna, da si je mogoče predstavljati, da bi volilna komisija odločala arbitrarno in v korist brata oz. njegove politične opcije«.

Študentje bodo 12. oktobra svoj glas lahko oddali v visokošolskih in višješolskih zavodih. »Če želimo višjo volilno udeležbo, je treba volivce motivirati,« je jasna Veronika Tržan.