Zakonca Tuš sta bila lani obsojena zaradi dveh kaznivih dejanj, in sicer zlorabe položaja v sostorilstvu z Matjažem Zadravcem ter pranja denarja pri prodaji blagovnih znamk Tušmobil in Tuš Telekom. Mirko Tuš se je s tožilstvom pogodil za dveletno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Tanja Tuš pa za leto dni s preizkusno dobo dveh let. Temu je sledil tudi senat, ob čemer je Mirku Tušu naložil plačilo 450.000 evrov, Tanji Tuš pa 90.000 evrov kazni. Premoženjskopravnega zahtevka Tuš holdinga v višini 35,4 milijona evrov pa senat ni v celoti prisodil oškodovani družbi, ampak naj bi 6,4 milijona evrov od zahtevanega zneska nakazali v državni proračun, ker naj bi šlo za dobiček od pranja denarja. Ob tem je Engrotuš terjal tudi vračilo blagovnih znamk. S tem sta se obtožena strinjala, saj naj bi bil denar tako namenjen poplačilu upnikov. A ta del ni bil predmet sporazuma s tožilstvom.

Senat je tako Tuš holdingu prisodil »le« 29 milijonov evrov, kolikor je bilo zapisano tudi na zadolžnici za obe blagovni znamki, ki pa sta ju pozneje zakonca Tuš prenesla nase in s tem pridobila izključno pravico za uporabo teh in drugih znamk, katerih imetnica je bila družba Engrotuš. »Za prenos nista plačala nič, sta se pa očitno zavedala, da imajo veliko premoženjsko vrednost, saj je sam Mirko Tuš naročil cenitev, ta pa je bila ocenjena na 94,5 milijona evrov. S tem se je povečalo tudi njuno premoženje,« je povzela očitke višja sodnica poročevalka Jožica Arh Petkovič.

Štiri izvedenska mnenja o vrednosti blagovnih znamk

Na sodbo se je družba Tuš holding, ki jo zastopa Matjaž Jan, pritožila. V spis je zoper vse tri obtožene, tudi Zadravca, premoženjskopravni zahtevek vložila tudi SID banka, ki terja dobrih devet milijonov evrov, kolikor naj bi znašala protivrednost premoženja, ki sta ga zakonca pridobila z blagovnimi znamkami. Temu pa je obramba nasprotovala. Emil Zakonjšek, zagovornik Mirka Tuša, je dejal, da sodba temelji na sporazumu in da je vezana na obtožnico, sodišče pa dejanskega stanja ne more spreminjati. In še, da je bila vrednost blagovnih znamk določena pri 94,5 milijona evrov, ali je to realno ali ne, pa ne bomo vedeli nikoli, saj so glede tega v spisu kar štiri različna izvedenska mnenja. Ugovarjal je tudi temu, da je sodišče SID banki priznalo status oškodovanke. Pooblaščenec Tuš holdinga Urban Vrtačnik je dejal, da blagovne znamke niso bile prodane za 29 milijonov evrov, ampak zamenjane za poslovni delež. »Tisti, ki je kupil Tušmobil, je potreboval tudi te znamke, brez Tuš holdinga pa posel ne bi bil izveden,« je opozoril. Tudi po njegovem je pritožba SID banke neutemeljena, saj je bila njena terjatev v celoti poravnana, v letu 2015 pa se je tudi v celoti odpovedala zastavni pravici in vsem drugim zahtevkom iz naslova blagovnih znamk. Državni tožilec Boštjan Valenčič, specializiran za pregon gospodarskega kriminala in odvzem premoženja nezakonitega izvora, je dejal, da je sodba skladna z veljavno sodno prakso. Kar zadeva vrednost blagovnih znamk, bi sodišče po njegovem mnenju moralo postaviti sodnega cenilca. Višje sodišče bo o pritožbi izdalo pisni sklep v zakonsko določenem roku.