Raziskovalka Saša Čaval z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je pridobila prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovanje srednjeveških nagrobnih spomenikov – stečkov na območju Bosne in Hercegovine. Arheološko raziskovanje bo, združeno z več drugimi znanstvenimi disciplinami, predvidoma razkrilo izvor, način postavitve, pomen in sporočilo stečkov. Tisoče teh spomenikov se v Bosni in Hercegovini nahaja na odročnih krajih, v vaseh in na planinah; kot pojasnjujejo raziskovalci, se je o njihovem nastanku ohranilo malo informacij, četudi gre za enega najpomembnejših artefaktov človeštva. Saša Čaval je stečke v predstavitvi na ZRC SAZU primerjala z znamenitim starodavnim spomenikom Stonehengeem v Angliji, med drugim zato, ker so tudi nagrobniki v Bosni in Hercegovini izredno masivni, posamezni tehtajo več ton, in do danes ni povsem raziskano, kako so jih s tedanjimi tehnologijami lahko postavili.
Univerzalna dediščina
Projekt prinaša tri velike znanstvene inovacije, je napovedala dr. Saša Čaval. Ker so v srednjem veku ljudje za postavitev stečkov na novo uporabili prostor, ki je bil kulturno zaznamovan že v prazgodovini, bodo raziskovalci za proučevanje srednjeveških krajin uporabili prazgodovinski pristop. »To nam bo pokazalo, kako je srednjeveško prebivalstvo uporabljalo in si prirejalo svet okoli sebe, da bi ustrezal njihovim ideološkim konceptom,« je pojasnila znanstvenica. Nadalje se bodo raziskovalci posvetili likovnemu okrasju stečkov, ki je nadomeščalo napise. »Okrasje bomo proučevali kot obliko besedil, kajti v nepismeni srednjeveški družbi imajo slike veliko večjo moč kot besedilo,« je povedala. Projekt pa bo proučeval tudi specifičen tip starodavne ekonomije – transhumance, tradicionalnega gospodarstva, ki je temeljilo na pašnih skupnostih in njihovi sezonski selitvi med tabori v planinah in nižinskimi naselbinami. Glede na selitve ljudi in živine so bili postavljeni tudi nagrobniki. »Z uporabo etnografije, geoarheologije in molekularnih bioarheoloških metod bomo povezali dve pokopališči planinskega, torej poletnega tabora v planinah, z nižinskimi vasmi. Tako bomo dobili vpogled v srednjeveško teritorialno organizacijo in družbeno strukturo,« je napovedala nosilka projekta.
Projekt je na predstavitvi pozdravil tudi docent arheologije dr. Edin Bujak z Univerze v Sarajevu. Poudaril je, da je stečke, ki se nahajajo tudi na območju Hrvaške, Črne gore in Srbije, organizacija Unesco uvrstila na seznam svetovne dediščine. »To niso zgolj bosanski spomeniki, ampak govorimo o kulturni dediščini, ki je univerzalna dediščina,« je dejal Bujak.
Milijonska podpora
Projekt Saše Čaval je eden od 321 projektov, izbranih izmed 2222 prijav z vsega sveta in z vseh znanstvenih področij, ki so prispeli na razpis ERC v lanskem letu. Projekti ERC veljajo za najbolj kakovostne v evropskem znanstvenem prostoru in so običajno podprti z večmilijonskimi vsotami. Za raziskovanje stečkov bo mednarodna znanstvena ekipa pod vodstvom Saše Čaval v prihodnjih petih letih prejela 2,8 milijona evrov. Gre za prvi raziskovalni projekt ERC za utrjevanje samostojne raziskovalne poti (ki je ena od kategorij projektov ERC) z arheološkega področja v Sloveniji in prvi projekt ERC, ki ga bo gostil ZRC SAZU. »Raziskovalni projekti ERC dobitnikom in dobitnicam omogočajo kreativno znanstveno svobodo in večletno finančno neodvisnost pri izvajanju raziskav. Pomembno vplivajo tudi na krepitev širše raziskovalne skupnosti,« so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
