V Škocjanu na Dolenjskem že leta opozarjajo na perečo varnostno problematiko, pri tem pa krajani s prstom kažejo na bližnje romsko naselje. Minuli teden so Romi s koli napadli celo policiste, ki so se odzvali na klic krajanov. Župan je zato za včeraj popoldne sklical izredno sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki policije.
Kraje živine, poškodovanja tuje lastnine, tatvine lesa in pridelkov se v dolenjski občini Škocjan vrstijo skorajda iz dneva v dan. Kot pravijo krajani, drobnih tatvin sploh ne štejejo več. Domačini za veliko večino tovrstnih početij s prstom kažejo na bližnje naselje, kjer trenutno živi okoli 300 Romov. Dogodek, ki se je zgodil minulo sredo, pa je sodu izbil dno. Okoli 13. ure sta domačina z bagrom in traktorjem izvajala zemeljska dela na zasebnem zemljišču, kar pa je zmotilo Rome iz bližnjega naselja. Eden jima je zagrozil s puško, zato sta poklicala policiste, a so se spravili še nanje. Ko so Romi policista spravili na tla, sta domačina skočila z delovnih strojev, da bi mu pomagala, pri čemer je s kolom po glavi dobil še eden od njiju; oskrbeli so ga v bolnišnici. Napadalce so obvladale šele dodatne policijske patrulje, ki so prispele na pomoč. Peterico storilcev so policisti pridržali, a jih je preiskovalni sodnik po 48 urah izpustil na prostost, saj ni bilo dovolj razlogov za odreditev pripora.
Okrepili prisotnost policije
Tovrstnih dogodkov je enostavno preveč, pravijo v Škocjanu, zato je župan Jože Kapler sklical izredno sejo. Kot pravi, občina ponovno poziva vse pristojne institucije v državi, tudi policijo, naj krajanom zagotovijo varno življenje. »Glede na vse, kar se je že dogajalo, se bojimo, kaj vse se še lahko zgodi,« svari Kapler. Brez spremembe zakonodaje, ki jo je predlagalo enajst županov občin jugovzhodne Slovenije, napredka ne bo, je prepričan. »Ne gre za kaznovanje, ampak za to, da ustvarimo neki red in odgovornost, ki se začneta v družini, pri starših, ki so odgovorni za svoje otroke in njihovo vzgojo.« Občina Škocjan se je lotila tudi priprave strategije reševanja romske problematike. Že leta izvaja pomoč otrokom v obliki delavnic, v naselju so družinam omogočili tudi premične sanitarije. »A so jih štiri ali pet že zažgali,« dodaja Kapler.
Po besedah direktorja Policijske uprave Novo mesto Igorja Juršiča je policija na območju Dobruške vasi takoj po sestanku o romski problematiki v začetku septembra močno okrepila prisotnost policistov. Dnevno so tam dodatne patrulje, konjenica, helikopterji, ob koncu tedna tudi posebna enota policije. A kot poudarja, policija več kot to, kar je v njeni pristojnosti, ne more narediti. »Zoper nekoga lahko podamo dvajset, trideset ovadb, a to je vse, kar lahko storimo. Potem je na vrsti sodna oblast.«
Dogodkov ne prijavljajo
Statistika kaže, da se v Škocjanu varnostna problematika ne izboljšuje. Prej nasprotno. Letos so policisti obravnavali 123 kaznivih dejanj, lani v enakem obdobju 114. Toda to ni dejansko stanje, kajti krajani mnogih dejanj sploh več ne prijavijo, saj, kot pravijo, učinka ni. »Te stvari se v občini dogajajo že petdeset let, zdaj pa so težave dosegle vrhunec. Da morajo ljudje bežati s svojih njiv – to je nepojmljivo. Vseh teh problemov pa ne bomo mogli rešiti brez države. Glavni problem so namreč socialni transferji, ki jih država daje brez vsakega nadzora in preverjanja,« se jezi občinski svetnik Bogdan Krašna. Zakaj je tako, so želeli svetniki vprašati tudi pristojne z novomeškega centra za socialno delo, a se vabilu ni odzval nihče.
Po mnenju vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janeza Doltarja je Dolenjska kakih 60 let v zaostanku v primerjavi s Puščo v Prekmurju, kjer so, denimo, vrtec v romskem naselju uvedli že leta 1962. Toda po njegovem mnenju zaradi takega dogodka, kot se je zgodil pred tednom dni, ne smemo obupati. »Delovati moramo preventivno in vztrajati. O Romih pa se ne moremo pogovarjati brez Romov,« je dejal. »Ne smemo stopnjevati sovraštva. Raje iščimo rešitve, kajti sovraštvo se nikoli ne obrestuje,« je še poudaril Doltar.
