Nadomestne ambulante, ki jih zdravstveni domovi odpirajo za ljudi brez osebnega zdravnika, so nekaterim prebivalcem prinesle olajšanje. V teh ambulantah se o pregledu ali bolniški odsotnosti dogovorijo lažje, kot so se v preteklosti. Vseeno pa ambulante, kakršne delujejo tudi v Ljubljani in jih v javno zdravstvo vključuje nova interventna zakonodaja, niso primerne za vsakega bolnika. »To je boljše, kot da bi bil človek brez zdravnika. A za starejše in kronične bolnike je težko, če se morajo o svojih težavah vsakič pogovarjati z drugim zdravnikom,« ugotavlja ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.

Stiske starejših

Za ljudi z več boleznimi in za bolnike s težjimi stanji je stalna obravnava pri enem zdravniku po njenih besedah še posebno pomembna. V takem primeru specialist družinske medicine pozna zgodovino posameznikovih težav in dotedanje zdravljenje, je izpostavila Hlade-Zoretova. Pri nadomestni oskrbi pa se zdravniki izmenjujejo. Posebej ranljivim pacientom bi bilo po oceni sogovornice smiselno prednostno zagotoviti, da si izberejo zdravnika v bližini kraja bivanja. »Zlasti za starejše je zelo pomembno, da imajo svojega zdravnika. Skrbi jih tudi, kako bi se bolni z javnim prevozom vozili v druge kraje, kjer bi si sicer lahko izbrali zdravnika,« je opozorila Duša Hlade Zore.

V ljubljanskem zdravstvenem domu, kjer pacientov na novo ne opredeljuje niti eden od specialistov družinske medicine, je izbira zdravnika močno otežena že vse od leta 2019. Vrata pa so pred dodatnimi vpisi v zadnjem obdobju zapirali tudi v ljubljanskih koncesionarskih ambulantah. Glede na podatke sledilnika pacientov na novo ne opredeljuje niti eden od družinskih zdravnikov v glavnem mestu. Najbližji kraji, kjer se je mogoče vpisati vsaj v nekaterih ambulantah družinske medicine, so Horjul, Vrhnika in Komenda.

Z ministrstva za zdravje so včeraj sporočili, da se bodo sestali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Zaključke pogovora o razmerah v družinski medicini in nujni medicinski pomoči bodo predstavili v prihodnjih dneh, so sporočili z ministrstva.

Od štipendij do vabil
upokojenim zdravnikom

Janković je minuli teden zagotovil, da se »ne bo zaprl noben zdravstveni dom«. Po njegovem pa je treba vlogo mesta ločiti od vloge države: »Naša naloga je, da poskrbimo za infrastrukturo.« Brez izbranega zdravnika je približno 15.000 Ljubljančanov, med možnimi ukrepi, ki jih je izpostavil Janković, pa je štipendija za mlade zdravnike, ki bodo delali v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ti zdravniki bi morali v zdravstvenem domu delati še vsaj pet let po koncu specializacije. Med rešitvami, ki jih je omenil, so še zaposlovanje zdravnikov z območja nekdanje Jugoslavije in upokojenih zdravnikov ter višje plačilo dežurstev. V Ljubljani trenutno manjka dvanajst družinskih zdravnikov, je pojasnil Janković.

Na jesenskem razpisu za specializacije je bilo za družinsko medicino v ljubljanskem zdravstvenem domu predvideno eno mesto. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije ni do 25. oktobra prispela nobena vloga zanj, a se lahko zdravniki na nezasedena mesta prijavijo še do 9. decembra.