Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska unija (EU) že več let opozarjata, da je v Sloveniji zaradi demografskih sprememb v čim krajšem času treba izvesti novo pokojninsko reformo. Slovenska stroka je že leta 2016 objavila Belo knjigo o pokojninah, leto kasneje v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sprejela izhodišča za novo reformo, v načrtu za okrevanje in odpornost pa se je vlada zavezala, da bo spremembe pokojninskega sistema izvedla do konca leta 2024.

Po Beli knjigi, ki naj bi bila osnova prihodnjih sprememb pokojninskega sistema, bi starost ob upokojitvi z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe zvišali s sedanjih 65 na 67 let, medtem ko bi se najnižja upokojitvena starost ob podaljšanju zavarovalne dobe na vsaj 42 let dvignila s 60 na 63 let. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine bi s sedanjih 24 podaljšali na 34 let, postopno pa naj bi uvedli tako imenovani točkovni sistem, ki upošteva celotno delovno dobo.

V SDS obljube o 500 evrih božičnice, Golob o UTD

V volilnih programih slovenskih političnih strank, ki jim ankete kažejo največ možnosti za preboj v parlament, je o nujnih, a nepriljubljenih spremembah obveznega pokojninskega sistema napisanega bore malo. Vse politične stranke predvsem obljubljajo, da bodo pokojnine zvišale. V Gibanju Svoboda Roberta Goloba napovedujejo, da bo najnižja pokojnina za vsaj deset odstotkov presegala prag revščine, ki trenutno znaša 739 evrov, ob tem pa nameravajo za upokojence z najnižjimi pokojninami preučiti tudi možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).

V SAB bodo določili »minimalne pokojnine, ki bodo ustrezale višini življenjskih stroškov«, v NSi pa »še naprej odpravljali krivično znižane ravni pokojnin zaradi znižanih odmernih odstotkov«. Dostojne pokojnine napovedujejo tudi v SDS, ob tem pa, tako kot pred volitvami leta 2008, znova obljubljajo, da bodo upokojencem z nizko pokojnino vsako leto zagotovili božičnico v višini 500 evrov. Medtem ko so imeli v dosedanjih reformah od zvišanja pokojnin koristi zgolj tisti, ki so se upokojili po spremembah zakona, nameravajo v Levici dvig najnižjih in zagotovljenih pokojnin ter zvišanje odmernih odstotkov uveljaviti tudi za nazaj, torej za obstoječe upokojence. Napovedujejo, da se bodo vse pokojnine ob rednem usklajevanju povečale za enak absolutni znesek in ne več v odstotkih, ki posledično bolj zvišujejo višje pokojnine.

V SD, SAB in Levici bi problem nizkih pokojnin reševali tudi z večjo dostopnostjo varstvenega dodatka in izboljšanjem položaja prejemnic vdovskih pokojnin. SAB bi ob tem vsem upokojencem uredil še brezplačen javni mestni prevoz z avtobusi in vlaki po celotni Sloveniji, za zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ne glede na socialni status, pa bi uzakonil pogrebnino.

Po oceni Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), v sedanjih razmerah, ko mora državni proračun za polnjenje pokojninske luknje vsako leto dodatno zagotavljati več kot milijardo evrov, večina obljub ni uresničljivih. »Božičnice so ob že zdaj dovolj visokem letnem dodatku nepotreben in drag dodaten socialni korektiv. Še težje je uresničjivo zvišanje pokojnin za nazaj, saj bi to zahtevalo več sto milijonov evrov dodatnih stroškov,« pravi. Napoved Levice o usklajevanju pokojnin v absolutnih zneskih Papež vidi kot rušenje sistema, v katerem so pokojnine odraz plačanih prispevkov, in posledično uravnilovko pri višini pokojnin, ki bi še zmanjšala zaupanje v sedanji sistem. Kot opozarja, je bilo v preteklih letih veliko storjenega za najnižje, nič pa za srednje in višje pokojnine.

Do višjih pokojnin
z dodatnim varčevanjem

Politične stranke se glede zvišanja pokojnin nasploh zanašajo predvsem na krepitev drugega in tretjega pokojninskega stebra. V Janševi SDS so tako zapisali, da bodo morali ljudje »tudi sami skrbeti za svojo varnost v starosti«. V NSi in SD se zavzemajo za krepitev drugega pokojninskega stebra z davčnimi in drugimi spodbudami, v Gibanju Svoboda pa napovedujejo, da bo drugi steber postal celo obvezen. V Levici v nasprotju z ostalimi strankami ocenjujejo, da je prvi javni steber pokojninskega in invalidskega zavarovanja »edini, ki zagotavlja univerzalno in enakopravno financiranje pravic ter ni podvržen tržnim špekulacijam«, zato bodo, »nasprotovali širjenju zasebnih pokojninskih zavarovanj in skladov«.

V Levici ocenjujejo, da leži ključni razlog za nizke pokojnine v prenizkih prispevkih delodajalcev. Zato nameravjo prispevke delodajalcev, ki so se leta 1996 znižali na 8,85 odstotka, postopoma znova izenačiti s 15,5-odstotnimi prispevki zaposlenih. S tem bi po njihovi oceni zagotovili več kot 800 milijonov evrov, dodatna sredstva pa bi pridobili z uvedbo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dohodke od kapitala.

Po Papeževem mnenju bi z uzakonitvijo obveznega drugega stebra, ki ga sicer imajo v nekaterih državah, zaradi dodatnih prispevkov še bolj osiromašili prvi pokojninski steber. Namero o zvišanju prispevkov za delodajalce pa ocenjuje kot neuresničljivo zaradi prevelike dodatne obremenitve gospodarstva. Sam vidi rešitev v izenačenju prispevne stopnje na sedanji skupni višini (torej na dobrih 12 odstotkov tako za eno kot za drugo stran), s čimer bi se ob znižanju prispevkov zaposlenih zvišale njihove neto plače.

Levica bi odpravila
dvojni status upokojencev

Upokojenci bi po mnenju večine političnih strank izboljševali svoje prejemke tudi z delom po upokojitvi. V NSi se zavzemajo za to, da bi bili tisti, ki še želijo delati, ob izpolnjenih pogojih za polno starostno pokojnino zavarovani za polni delovni čas. Poenostaviti nameravajo tudi opravljanje dela na daljavo in upokojencem prek začasnih del nameniti 350 evrov, ki bi jih izvzeli iz dohodnine. Za dodatno rahljanje pogojev pri opravljanje občasnih del upokojencev, ki ne bi vplivali na višino pokojnine, se zavzemajo tudi v LMŠ.

Izjema je Levica, ki napoveduje, da bo črtala zakonske določbe o dvojnem statusu upokojencev. S tem naj bi preprečila, da prejemniki delnih pokojnin »garajo pozno v starost in ogrožajo svoje zdravje, vodstvenim kadrom v javnem sektorju, zdravnikom ter univerzitetnim profesorjem pa preprečili, da z vztrajanjem na položajih po izpolnitvi pogojev za upokojitev onemogočajo napredovanje mladih, perspektivnih kadrov.«