»Podobno kot je bilo po požaru na Krasu pred dvema letoma premalo narejenega pri gradnji protipožarnih presek, je bilo po lanskoletnih poplavah premalo narejenega pri urejanju hudourniških območij. Veliko sredstev je bilo namenjenih za urejanje vodotokov, premalo pa za urejanje hudourniških območij, se pravi čiščenje hudournikov in gradnjo novih pregrad, kar je posledica pomanjkanja gozdarske stroke,« je pojasnila Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije. Ob tem je poudarila, da bi morala država poskrbeti, da bi se problematika na hudourniških območjih lahko učinkoviteje reševala tudi v zasebnih gozdovih.
S konkretnimi podatki o tem, kaj je bilo na področju urejanja hudournikov konkretno postorjenega v zadnjem letu, potem ko so bili ob poplavah nekateri deli države zaradi zanemarjenih hudourniških območij bistveno bolj prizadeti od nižinskih predelov, Krajnčeva ni seznanjena.
Skoraj točno po enem letu je narava konec julija ponovno udarila in med drugim močno prizadela občino Črna na Koroškem, kjer so bile posledice lanskih poplav najstrahotnejše. Zaradi močnega deževja kanalizacijske cevi niso sproti požirale vode, hudourniki pa so v doline vnovič prinesli ogromno plavja, ki je zasul nekaj hiš. Kot je pred dnevi na novinarski konferenci poudarila županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, v enem letu sicer ni mogoče sanirati tridesetletnega zaostanka pri čiščenju hudournikov, bi pa morala država očistiti vsa povirja. Po njenem prepričanju bi morala ministrstvo za naravne vire in prostor ter infrastrukturno ministrstvo umakniti zavirajoče birokratske postopke ter zagotoviti več kadrovske podpore in pomoči s projektanti, nadzorniki in svetovalci.
Po pojasnilih ministrstva za naravne vire in prostor je po desetletjih, ko je bilo področje vodotokov zapostavljeno, aktualna vlada občutno povečala sredstva in za redno vzdrževanje vodotokov namenila okoli 40 milijonov evrov letno. V preteklem letu je bil v celoti izveden načrt vzdrževalnih del v skupni vrednosti 31,2 milijona evrov, letos bo za vzdrževanje vodotokov namenjenih 48,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 42,2 milijona evrov. »Vsaj 30 odstotkov sredstev bo namenjenih vzdrževanju hudourniškega zaledja,« so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Posamezni ukrepi, so nadaljevali na ministrstvu, vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in vplivajo tako dolvodno kot gorvodno. »Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Zagotovo mora biti največji poudarek prav na zgornjem, hudourniškem delu. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese,« so povedali na ministrstvu.
Premalo vlaganj v vodotoke
Kaj so v zadnjem letu, po katastrofalnih poplavah, konkretno naredili pri urejanju pereče problematike hudournikov, na ministrstvu za naravne vire niso konkretno odgovorili, iz česar lahko sklepamo, da ne kaj dosti. Pojasnili pa so, da se je v vodotoke in vodarsko stroko v zadnjih desetletjih vlagalo premalo. »Cilj ministrstva je ta trend obrniti, seveda pa učinki ne morejo biti doseženi čez noč. Ukrepe pri obnovi vodotokov načrtujemo tako, da bo v prihodnje vodna infrastruktura bolj odporna proti posledicam podnebnih sprememb, ki se v obliki vremenskih ekstremov kažejo vse pogosteje.«
Na direkciji za vode so pojasnili, da so do konca junija potekali obsežni izredni ukrepi po lanskih poplavah. »Vse razpoložljive ekipe in mehanizacijo smo preusmerili na teren za čimprejšnjo izvedbo vseh potrebnih del. Na celotnem prizadetem območju smo urejali vodotoke s hudourniškimi pritoki, kjer so se čistile predvsem prodne pregrade in vzpostavljala pretočnost vodotokov.« Na direkciji so sicer pripravili program sanacije vodne infrastrukture po poplavah, pri čemer je izvedba del načrtovana tja do leta 2028.
Po zatrdilih direkcije je bil v zadnjem letu velik del izrednih ukrepov izveden na hudourniških delih vodotokov. »Poleg tega smo pri pripravi letnih programov za vzdrževanje vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč upoštevali problematiko hudourniških območij, zato je letos vsaj 30 odstotkov sredstev namenjenih za vzdrževanje vodotokov drugega reda s hudourniškimi pritoki,« so pojasnili na direkciji za vode. Ob tem so izpostavili, da se je po lanskih poplavah kot ključnega pomena ponovno izkazalo načrtovanje ukrepov na ravni celotnih porečij in povodij od izvira do izliva, saj le s celovito obravnavo lahko opredelimo najbolj optimalne rešitve za doseganje zastavljenih ciljev. »Zato smo pristopili k pripravi načrtov za opredelitev sistemsko povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v porečjih in povodjih po Sloveniji, ki bodo na ravni porečij podali celovite rešitve.«
Vodotoke je treba urejati celovito
Medtem ko akcijski načrt za reševanje problematike hudourniških območij ne obstaja, bi bilo po ocenah številnih poznavalcev razmer smiselno, da bi ga država izdelala. Odsotnost akcijskega načrta za hudournike so na direkciji za vode utemeljili s tem, da je vodotoke treba urejati celovito, na ravni porečij. »Vzdrževanje vodotokov nima le lokalnega vpliva, ampak tudi pomembne dolvodne ali gorvodne vplive, ki morajo biti upoštevani pri pripravi programov oziroma načrtovanju ustreznih ukrepov.« Prioritete izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda določamo glede na poplavno ogroženost v posameznem porečju, pri čemer je ključno, da se prednostno izvajajo ukrepi, ki naslavljajo območja z večjim škodnim potencialom (varovanje življenj, ljudi in premoženja), so dodali na direkciji.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili, da urejanje hudournikov ni v njihovi pristojnosti. Kot so pojasnili, v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 in strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 na področju gozdarstva med drugim podpirajo naložbe v mehanizacijo in gozdno opremo, sanacijo gozdov, ki so bili zaradi ujm poškodovani, ter naložbe v ureditev gozdne in protipožarne infrastrukture.
